Vandrovčki na Jesenicah
|
Cilj današnjega izleta so bile Jesenice. Zbrali smo se na žel. postaji in se veseli odpravili z vlakom novi dogodivščini naproti. Ko smo prispeli na Jesenice nas je pričakala prijazna vodička in pa sonček.
Prvo presenečenje nas je čakalo že na železniškem prehodu, kjer so nas pričakale čudovite poslikave po steni. Niso to bili brezvezni grafiti, temveč njihove glavne znamenitosti mesta. Nato smo se odpravili do naselja Stara Sava, ki je zaščiteno kot tehnični muzej, ki je nastalo v 17. stoletju. Trenutno graščino prenavljajo, ker je v njej muzej, poleg je cerkev Marijinega vnebovzetja in pa delavsko stanovanjska stavba imenovana Kasarna, ostanki fužinskih obratov, plavžni dimnik, itd... V Kasarni je stalna etnološka razstava z rekonstruiranim delavskim stanovanjem. Razdelili smo se v 2 skupini, ena si je ogledala film o res napornem delu v stari Siemens Martinovi jeklarni, ki so jo domačini imenovali kar martinarna in je bila zaprta 1988 in slikarsko razstavo. Druga skupina je šla na izvrstno "proja" kavico , ki jo je skuhala kostumirana vodička, ki nam je kasneje tudi opisala življenje takratnih delavcev. Življenje v času delovanja železarne je bilo res težko vendar pa nam pričanja povedo , da so bili pa mnogo bolj povezani med seboj kot v zdajšnih časih. Po ogledu Kasarne smo odšli naprej do njihove občine, ki predstavlja njihove zgradbe kakšne so bile v času delovanja železarne - rjave .. temne .....Po končanem ogledu smo odšli na zasluženo kavico in po želji tudi malico. Veseli in nasmejani, polni novih doživetij smo odšli z vlakom nazaj v turobno Ljubljano. Foto in zapis: Meta Rotar Več fotografij=> |
Obdarovanje stanovalcev DSO Šiška
|
Kot vsako leto, so tudi letos naše gospe ustvarjalke z DCA Kunaverjeva obiskale in obdarile stanovalce v Domu starejših občanov Šiška. Pripravile so veliko pisanih, toplih in mehkih ročnih izdelkov: rokavice, nogavice, kape, šale, odejice, rokavčke pomagavčke in rožice.
V domu so bili veseli našega obiska. Naše gospe se družijo in ustvarjajo vsako sredo, vedno so polne dobre volje in smeha. Iskrice dobre volje vtkejo tudi v svoje izdelke, zato verjamemo, da jih bodo stanovalci z veseljem uporabili in nosili. |
Nastop dramske skupine Božekako v Društvu Altra
|
Dramska skupina Božekako je na srečni petek trinajstega, v Društvu Altra nastopila s predstavo Analfabet. V sproščenem vzdušju so popestrili petkovo dopoldne in polepšali dan vsem prisotnim.
Hvala društvu Altra za lep in topel sprejem ter vabilo. Se veselimo ponovnega sodelovanja. Fotografije: Branka Lopič Več fotografij=> |
Delavnica Ali sem fit, ZD Vič
|
Na srečni petek trinajstega, smo imeli na Tržaški delavnico z naslovom Ali sem fit. In naj vam povem, da so naše gospe vse zelo fit. Delavnica je sestavljena iz 8 preprostih testov, razlage rezultatov in priporočil za nadaljnje gibalne navade.
Hvala obema fizioterapevtkama, da sta prijazno pokazali vaje in spodbujali pri izvajanju, da so bili rezultati dobri. Mi se bomo pa potrudili, da bomo naslednje leto še boljši. |
Drugi del delavnice Z refleksoterapijo
|
V četrtek, 12. 1., smo se v DCA Zalog ponovno sproščali s Saro Schwarzmann. V drugem delu delavnice Z refleksoterapijo do boljšega zdravja smo podrobneje spoznali refleksne točke na stopalih, samomasažo, naredili smo dihalne vaje in vaje za ravnotežje ter kratko meditacijo. Ga. Schwarzmann se lepo zahvaljujemo za sodelovanje in vse koristne informacije.
Več fotografij=> |
Vandrovčki v Škofji Loki
|
Vandrovčki iz DCA Ljubljana, 32 nas je bilo, smo bili pod vodstvom našega Milana, 11. 1. 2023 na ogledu Škofje Loke. Tam nas je čakala lokalna vodička in nas peljala na ogled starega mestnega jedra. Škofja Loka je bila omenjena leta 973, to je bila Stara Loka. Kot mesto je bila prvič omenjena leta 1248. Bila je prvo mesto na Kranjskem, ki je dobila električne luči že pred potresom leta 1895.
Pogledali smo cerkev sv. Jakoba, to je poznogotska cerkev z ladjo dvoranskega tipa, dolgim korom in zvonikom iz leta 1471. Videli smo rdečkasto hišo, ki je sedaj kulturni spomenik Rotovž. Pogledali hišo, kjer je občina Škofja Loka. Zanimiv je mestni vodnjak, postavili so ga leta 1883. Pogledali baročno znamenje iz leta 1751 v zahvalo za odvrnitev od kuge in ognja. Kapucinski most je iz sredine 14. stol. Hofmanova hiša je meščanski dvorec. Deluje kavarna z več kot 150 letno tradicijo in zelo znana slaščičarna. Nad mestom je Škofjeloški grad, sezidan je bil v začetku 13. stol., po potresu leta 1511 je bil na novo obnovljen. Iz gradu je čudovit pogled na Škofjo Loko z okolico. Na koncu pa še ogled Loškega muzeja, v Škofjeloškem gradu je od leta 1959. Bogate muzejske zbirke pričajo o zgodovini ozemlja ob Selški in Poljanski Sori. Pogledali smo zgodovinsko, kulturno, umetnostno zgodovinsko, etnološko in prirodoslovno bogastvo škofjeloškega ozemlja. Loško gospodarstvo je bilo pod oblastjo škofov iz Freisinga. Veliko novega smo izvedeli in se imeli zelo lepo. Zapis in foto članica DCA Barbara Kregar Več fotografij=> |
S pohodniško skupino »Hitri polžki« iz DCA Ljubljana po krožni poti na Malo in Veliko Polhograjsko Grmado |
Danes smo se sedemnajsterica nas (med nami žal le dva predstavnika moškega spola), podali na krožno pot iz Polhovega Gradca (365 m) gor v hrib – čez Ravnek (522 m) – Lovska koča – po najbolj zahtevni poti na Malo Grmado (853 m) sledil je spust in po grebenski poti do vrha Polhograjske Grmade (898 m). Kljub občasnih sunkih vetra smo se na vrhu kar dolgo zadržali in uživali v prelepih razgledih vse tja do Snežnika, Nanosa, Triglava, pogorja Karavank, Kamniško Savinjskih Alp in dalje do Kuma, Trdinovega vrha in bližnjih hribov Sv. Ahaca, Kureščka, Mokreca in našega – mojega Krima. Polhograjska Grmada je eden najlepših in najbolj priljubljenih pohodniških ciljev v Polhograjskih dolomitih, razgibanem predalpskem svetu na robu slovenske prestolnice. Vzpon nanjo ima lahko mestoma že primesi visokogorja – strma skalnata pobočja, »zračni« grebeni …..vse to smo doživeli in se vsi zdravi in polnih vtisov preko sedla in nazaj pod obema vrhovoma, delno po krožni poti, vrnili v dolino do izhodišča. Časa za kavico in osvežitev je bilo bolj malo, a nam je v gostišču pri Pratkarju, ob hitrih in brhkih kelnarcah, to le uspelo, da bi še pravočasno, ob planirani uri, ujeli avtobus za Ljubljano. Zapisal in teh nekaj vtisov strnil prostovoljec Franci Hrastar 10. 1. 2023 Več fotografij=> |
S pohodniško skupino »Hitri polžki« iz DCA Ljubljana po Šmarnogorskih poteh
|
Torek je v DCA Ljubljana dan za pohode in zakaj ne bi začeli takoj v novem letu 2023. Tokratna pot nas je vodila na Šmarno Goro, a ne kar direktno gor, kot bi si kdo mislil. Planiral sem start v Spodnjih Gameljnah, po poti čez Peske, delno po Kovačevi poti in naprej do nekoliko zahtevnejše Westrove poti ... a na razpotju, ko bi se morali spustiti po Mazijevi čez Kuhinjo in dalje po Poti svobode in po Partizanski na vrh, nas je rahel dež obrnil direktno na Grmado. Srečno z dvema padcema na tazadnjo (nič hudega, le pralni stroj bo moral biti v pogonu ) smo se po razmočenih poteh spustili do sedla in mimo kapelice svete Sobote do vrha. Zakaj tako ime? Zato, ker kapelica stoji na mestu, kamor je po legendi Marija poslala Sv. Ahacija z ognjem in mečem, da je rešil prebivalce za obzidjem šmarnogorskega tabora pred turškimi četami, ki so prišle že do sedla. To se je zgodilo v soboto ob 11:30 in so zato okoličani v zahvalo postavili kapelico sv. Sobote. V spomin na ta dogodek na Šmarni Gori poldne zvoni vedno ob pol poldne. Tako je bilo tudi danes, ko smo zaslišali zvonove na poti iz sedla na vrh. Gor nas je po okrepčilu presenetil malo močnejši dež, kar nas ni zmotilo, da bi naključnemu obiskovalcu Borutu, zapeli ob njegovem rojstnem dnevu. Ob tem se je zborček uglasil in poklical sem našega prijatelja Toma, ki ga pesti bolezen. Zapeli smo eno lepo pesmico in z njim potem malo poklepetali ter mu zaželeli čim prejšnje okrevanje. Na poti v dolino nas je nekaj časa spremljala naša fotografinja Dajana, s katero smo poklepetali, kot da se poznamo od nekdaj. Še malo nižje prijetno srečanje z mojo sokrajanko, ki ima Šmarno goro v malem prstu (beri v nogah), saj se je po spustu v dolino, nanjo podala ponovno. Na travniku pred parkiriščem Lipa smo se skupinica enajstih udeležencev zadovoljni in polni vtisov poslovili in odpravili v domača okolja.
Zapisal in teh nekaj vtisov strnil prostovoljec Franci Hrastar Več fotografij=> |
Prednovoletna čajanka v DCA Kunaverjeva,
|
V sredo, 28. 12. 2022, smo imeli v DCA Kunaverjeva prednovoletno čajanko. Kot je že tradicija v našem centru, smo tik pred koncem leta klepetali, se nasmejali, jedli praznične dobrote ter si zaželeli vse najlepše v letu, ki prihaja.
Tadeji pa, kljub temu da jo bomo pogrešali, vsi želimo uspešno nadaljnjo pot. Več fotografij=> |
Praznični teden v DCA-ju na Povšetovi |
Zadnji teden v letu 2022 smo poleg udeležbe na rednih aktivnosti, preživeli še posebej praznično. Pekli smo piškote, prepevali, klepetali, se sladkali, si izrekli lepe in pozitivne želje in nazdravili letu, ki prihaja. Vsi skupaj smo se strinjali, da smo srečni, da imamo DCA-je in drug drugega.
Objem in pozdrav od vseh nas iz DCA Povšetova. SREČNO 2023! Več fotografij => |
Zaključno poročilo torkovih pohodov s prostovoljcem Markom v letu 2022
|
Pohodi so bili izvedeni po predlogu, ki je bil napisan v januarju 2022. Pripravljeni so bili kot izleti za skupine upokojencev, ki so zdravi in imajo nekaj pohodniške kondicije. Potekali so po gozdovih, makadamskih cestah, kolovozih, travnikih. Višinska razlika ni bila večja od 600 metrov, čas hoje je bil med 3 in 4 ure. Do izhodiščnih točk in za povratek smo uporabili vlak, avtobusne linije mestnega in primestnega prometa ter avtobuse v lastni režiji. V letu 2022 smo izvedli 11 pohodov, udeležilo se jih je 274 članov (v povprečju 25 na pohod). Pohodi v letu 2022:
Zahvale:
Lep pozdrav, Marko |
Prednovoletno srečanje DCA Puhova
|
Danes smo se v DCA Puhova zbrali, da se poveselimo in si zaželimo vse dobro v prihajajočem letu. Obiskali so nas otroci iz Vrtca Ciciban – enota Čebelica, ki so ob pomoči vzgojiteljic Marjane in Natalije, zaplesali in zapeli. S prisrčnim nastopom so ogreli naša srca in nas popolnoma prevzeli. Za prijetno vzdušje so poskrbele članice Pevskega zbora Puhovke, pod vodstvom Vere Tome so zapele nekaj ljudskih pesmi, ki jih vsi poznamo, da smo lahko vsi skupaj zapeli. Po krajšem kulturnem programu smo se posladkali z dobrotami, ki so jih pripravili člani in članice. Ob prijetnem klepetu čas hitro mine, a priložnosti za druženje bo še veliko, saj si radi vzamemo čas drug za drugega.
Vsem skupaj želimo srečno 2023. Več fotografij=> |
Prednovoletno druženje
|
V sredo smo se podružili na predprazničnem srečanju, jedli domače piškotke, pili čaj, poslušali božično glasbo in si pripovedovali raznorazne zgodbe. Kljub nepredvidljivim časom so takšna druženja dokaz, da se še znamo poveseliti, reči kakšno šalo in stisniti roke ob prihajajočih praznikih. Dobrodošli v DCA Gosposvetska!
|
Sodelovanje z Osnovno šolo Franceta Bevka
|
December je čas druženja in obdarovanja. Danes smo se družili z otroki iz 2.a razreda. Gospa Tanja je najprej prebrala pravljico, nato pa smo okrasili darilno vrečko, v katero smo skrili sladko presenečenje. Kljub temu, da so počitnice pred vrati, so otroci delali zavzeto in z veliko mero kreativnosti. Nastale so zares čudovite unikatne vrečke, prav vsak bi se razveselil tako lepega darila. Ko smo skupaj se vedno zabavamo, radi se družimo in skupaj ustvarjamo, zato komaj čakamo naslednjega srečanja.
Več fotografij=> |
Prednovoletno kosilo DCA Zalog
|
Letos smo se odločili, da bomo prihajajoče praznike proslavili kot se šika s prednovoletnim kosilom. V gostilnici Pri mostu se nas je zbralo kar 47, po odličnem kosilu smo se nasmejali ob skeču naših članic in zaplesali v latino ritmih z našo prostovoljko Miro. Seveda sledil je ples z vlakcem, tunelom, račkami in vsem kar se za pravi DCA žur spodobi. V odlični družbi in glasbi smo naredili generalko za prihajajoče praznike. Se že veselimo naslednjega kosila.
Več fotografij in posnetkov=> |
Praznična peka – medgeneracijska delavnica
|
Prešerno decembrsko vzdušje so še popestrili otroci iz Mini vrtca. Kaj je lahko še lepše kot otroški smeh in vonj po sveže pečenih piškotih? Tanja, Mojca in Milka, članice DCA Puhova, so pripravile medgeneracijsko delavnico – praznična peka.
Dvaindvajset malih rokic in dvanajst malo večjih rok, je pridno mešalo, valjalo in oblikovalo. Vonj po čokoladi, pomaranči vanilji in cimetu, se je širil po centru in oteževal koncentracijo pridnim telovadcem, ki so komaj čakali, da končajo vadbo in poskusijo piškote, ki so bili zares dobri, zato jih je hitro zmanjkalo. Ob delu smo prav prijetno poklepetali in tudi kakšno pesem zapeli. Poslovili smo se z voščilom in željo, da se kmalu spet vidimo. Več fotografij=> |
Novoletna zabava na Tržaški
|
V petek smo na Tržaški v prazničnem duhu praznovali zaključek leta 2022. Zbrali smo se z namenom, da se družimo, nekaj dobrega pojemo in popijemo ter zaplešemo. Nekateri so izkoristili novoletni bazar in kupili čudovita darilca, ki jih ustvarjajo naše članice na ročnih delih in ustvarjalnih delavnicah. Ob sladkih in slanih dobrotah, ki so jih spekle naše članice smo nabrali energijo za ples. Za pevski in glasbeni vložek pa je poskrbel Miro s svojo harmoniko. Vsi skupaj smo si zaželeli lepe praznike in zdravo ter srečno novo leto.
Več fotografij=> |
Medgeneracijsko branje
|
V šolskem letu 2022/2023 bomo medgeneracijsko brali z učenci OŠ Toneta Čufarja. Srečanja bodo potekala v prostorih šole in za nami je že prvo srečanje, ki smo ga imeli v petek, 16. decembra, kjer smo prebirali knjigo Preživetje (Igor Karlovšek). Ob sladkih dobrotah, ki so jih pripravili učenci, in knjigi smo preživeli uro in pol prijetnega druženja.
|
Fotografska razstava Davorja Lovinčiča
|
Davor Lovinčič, ki pri nas redno igra namizni tenis in ljubiteljsko fotografira dogajanje na Tržaški, razstavlja svoje fotografije. Na razstavi nas je popeljal skozi svojo zgodbo od čudovito novoletno okrašene Ljubljane do slik iz toplih krajev z tujine, kjer se je za namene fotografije tudi oblekel v Božička. Razstavo je otvoril naš pevski zbor Livada, pod vodstvom Jožice Volk. Razstava bo na voljo do 15. februarja 2023.
Foto: Davor Lovinčič Več fotografij=> |
Pohodništvo DCA Ljubljana
|
Čeprav je bilo za torek napovedano lepo vreme, nas je v Ospu pričakala burja. Ker se Hitri polžki ne damo kar tako, se nas je 11 zagrizlo v hrib in po dobri uri osvojili vrh Socerba. Pri gradu je sicer lepo razgledišče na Tržaški zaliv in okoliške hribe, vendar nas je burja pregnala v zavetje gozda. V neposredni bližini gradu je jama, v njej pa tudi edina podzemna cerkev v Sloveniji. Tu v zavetju smo si privoščili krajši počitek in malico. Pot smo nadaljevali po Kraškem robu, se spustili skozi borov gozd in še splezali na vrh Vardo. Zaradi burje smo kar nadaljevali proti Črnemu kalu, ki slovi po poševnem cerkvenem stolpu cerkve sv. Valentina. Po dobrih petih urah hoje smo se vrnili na izhodišče v Osp. Na kratko smo se ustavili še na kavici in se odpravili proti domu.
Prostovoljec Štefan Rojina Več fotografij=> |
Usposabljanje za uporabo portala za paciente ZD Ljubljana
|
ZD Ljubljana je prešel na nov sistem elektronske komunikacije z ambulanto, ki je za vse nas nov in velikokrat nerazumljiv. Komunikacija z ambulanto preko telefona, po navadni pošti ali osebno bo seveda ostala nespremenjena, elektronsko pošto pa bo od sedaj nadomestil portal za paciente.
Delavnica usposabljanja za nov portal je potekala tudi v DCA Gosposvetska in DCA Zalog. Za delavnico je bilo veliko interesa saj so nas registrirali v sistem in pokazali kako portal deluje. Slednje si lahko ogledate tudi na povezavi: www.youtube.com/watch?v=AyenXEavZcQ&list=PLSEwOtLpsawn5AkibhAukNKBDOL0YJMqcqc |
Novoletni ples članov DCA
|
December je čas veselja, smeha, obdarovanj, praznovanj, toplih objemov, magičen čas lučk in pa tudi čas zabav. V sredo, 14. decembra, smo imeli tudi DCA-jevci svojo zabavo, naš tradicionalni novoletni ples. Ponovno smo zavzeli plesišče v Gostišču Livada in se zavrteli pod taktirko DJ Srečko. Ko smo po plesu postali že malce utrujeni, smo bili postreženi z odličnim kosilom, ki nam je dalo energijo za tombolo, ki je sledila po kosilu. Druženje, ples, dobra volja in topli objemi so nas spremljali vse do konca. Hvala Gostišču Livada za gostoljubnost, DJ Srečko za odličen izbor glasbe in hvala, vsem vam, da skupaj z nami soustvarjate tako prisrčne dogodke. Imejte razigran in vesel december še naprej in vse dobro v letu, ki prihaja.
Več fotografij=> |
Klinko Kavalir
|
Gospod Grega Cunder iz Ljubljanskega potniškega prometa, nam je predstavil pilotni projekt prevoza na klic z električnim vozilom Klinko Kavalir. Pojasnil nam je razliko med Kavalirjem, ki voui v središču mesta in Klinko Kavalirjem. Brezplačni prevoz s Klinko Kavalirjem po celotnem območju UKC Ljubljana in Onkološkega inštituta Ljubljana je namenjen predvsem starejšim ter gibalno in senzorno oviranim osebam, ki prihajajo na zdravstveno obravnavo v klinike, ki delujejo pod okriljem UKC
Ljubljana in Onkološkega inštituta Ljubljana. Kdor potrebuje prevoz s Klinko Kavalirjem, ga lahko pokliče na telefonsko številko 041 504 400 vsak delovni dan med 6.30 in 19.30 uro in se dogovorili za brezplačen prevoz med znotraj območja UKC Ljubljana in Onkološkega inštituta Ljubljana. Ob sobotah, nedeljah in praznikih Klinko Kavalir ne vozi. Gospodu Cunder se zahvaljujemo, da si je vzel čas za pogovor z nami. |
Druženje v Domu starejših Škofljica
|
Skupina trebušnih plesalk Tulipan iz DCA Gosposvetska in plesna skupina Habibi babi sta v četrtek, 8. december združili moči in skupaj obiskali Dom starejših Škofljica. Članice so na začetku stanovalce razveselile s trebušnim plesom, na koncu pa zaplesale še na pesem Na Golici. Tako je popoldansko skupno druženje minilo v ritmih orienta in vesele polke. Stanovalci so plesalke nagradili z močnim aplavzom in povabilom, da jih še kdaj obiščejo.
Več fotografij in videoposnetek=> |
Delavnica: Z refleksoterapijo do boljšega zdravja
|
V DCA Rudnik in DCA Zalog smo gostili Saro Schwarzmann, ki se z metodami samozdravljenja ukvarja že od leta 2014. Na delavnici smo spoznali tehnike sproščanja, osnovne prijeme samomasaže in refleksoterapijo – masažo stopal. Naučili smo se marsikaj uporabnega za naše zdravje in vsekakor bomo delavnico še ponovili.
Več fotografij=> |
Srečanje kulturnih skupin DCA Ljubljana, Toti DCA Maribor in CDA Koper
|
Po dveh letih premora smo letos ponovno gostili naše prijatelje iz Totega DCA Maribor in CDA Koper. Na odru Centra Zalog so se prestavile kulturne skupine iz vseh treh dnevnih centrov. DCA Ljubljana je zastopala dramska skupina Božekako z predstavo Analfabet. CDA Koper se je predstavil s plesno skupino tanga in gledališko skupino, ki je s predstavo 8. marec, nasmejala prav vsakega gledalca. Toti DCA Maribor nas je zabaval v predstavi pod skupnim naslovom Toti DCA-jevci se predstavijo, kjer smo si lahko ogledali nastop literarne skupine, nastop skupine namiznega tenisa in skrajšano tragedijo o Romeu in Juliji. Sledila je pogostitev s slastnimi krofi. Naši gostje so popoldne nadaljevali v centru Ljubljane, kjer so se lahko podali na vodeni ogled Švicarije, Narodnega muzeja, Bankariuma in seveda uživali v praznično okrašeni Ljubljani.
Več fotografij=> |
Pohodništvo DCA Ljubljana
|
Lepa vremenska napoved nas je v torek zvabila na Primorsko. Žal se nas je samo 7 Hitrih polžkov podalo iz Dekanov proti našemu cilju. Hodili smo najprej zlagoma med vinogradi in oljčnimi nasadi, nato smo se zagrizli v breg med borovci. Po poldrugi uri hoje smo dosegli gručasto vasico s 150 prebivalci. Na vrhu, pri cerkvi sv. Mihaela smo si privoščili malico in počitek. Pred cerkvijo raste velika stara lipa, kjer so se nekoč zbirali krajani in modrovali. Vračali smo se po drugi poti in se za trenutek ustavili še na razgledišču in občudovali Kraški rob pred nami, spodaj Osp z znamenitim plezališčem, Socerb in okoliške hribe ter Tržaški zaliv. Cel dan nas je grelo sonce in polni lepih vtisov smo se odpravili proti domu.
Prostovoljec Štefan Rojina Več fotografij=> |
Medgeneracijsko druženje V OŠ TONETA ČUFARJA
|
Ta veseli december je že tu, mesec obdarovanj, praznovanj in tudi druženj. Tako so članice DCA Gosposvetska, ki obiskujejo ročna dela in ustvarjalne delavnice, v torek, 6. decembra obiskale OŠ Toneta Čufarja, z namenom da se podružijo in skupaj z učenci izdelajo novoletne voščilnice in okraske – angelčke. Medgeneracijsko druženje ni bilo samo ustvarjalno, bilo je tudi polno igrivosti, smeha in veselja. Se že veselimo naslednjega druženja.
Več fotografij=> |
Razstava v knjižnici Prežihov Voranc
|
V decembru so članice krožka ročnih del vitrino knjižnice Prežihov Voranc okrasile s kvačkanimi izdelki na temo božično - novoletnih praznikov. Izdelale so božičke, zvezdice, smrekice, angelčke, snežake in druge zimske motive. Razstavo kvačkanih izdelkov si lahko pogledate v vitrini knjižnice v delovnem času.
Več fotografij=> |
Otvoritev likovne razstave
|
Likovniki, ki ustvarjajo pod mentorstvom Nuše Baucar Miklič, so nas ponovno razveselili s postavitvijo izjemnih likovnih del. Razstavo so tokrat poimenovali: AUTOFIKCIJA - Iskanje = potovanje. Mentorica je otvoritev razstave pospremila z besedami: »Auto potovanje nas popelje v pripoved čutenja, zlitja znanja, raziskovanja v konstrukcijo novega, brez preslikavanja oz. motečih faktorjev, ki bi prekinili valovanje ustvarjalčevega lastnega občutja, zaznavanja nepričakovanega. En dogodek sproži nove zaplete, nove rešitve, novo valovanje, prikliče spomin. Nismo ustvarjali moderno angažirano upodabljanje; smo se pa sprostili, odprli steklenico novega razmišljanja in ustvarjanja. Niansirali smo preteklo znanje s pripovedjo, ki poustvarja novo spoznanje sproščanja, zlitje vtisov, dojemanje novega. Ustvarjamo subjektivno resničnost v akrilni tehniki in akvarelu. Obiskovalce razstave pa naj nagovarjajo slike, da odpotujejo v svojo zgodbo.«
Ob tej priložnosti so nas razveselile pevke iz pevskega zbora Puhovke, ki so nam pod vodstvom Vere Tome zapele nekaj pesmi. Preden smo se prepustili druženju ob domačih dobrotah, smo še skupaj zapeli venček ljudskih pesmi. Razstava je na ogled do konca januarja 2023. Več fotografij=> |
Usposabljanje za uporabo portala ZD Ljubljana
|
V četrtek, 24.11. smo prvič izvedli usposabljanje za uporabo portala ZD Ljubljana na Povšetovi. Srečanje smo ponovili tudi v četrtek, 1.12. na Tržaški. Spoznali smo se s prijavo v portal Iris, ki se uporablja z namenom pogovora z osebnim zdravnikom. Usposabljanja bomo organizirali v decembru tudi na Gosposvetski, v Zalogu, na Puhovi in Rudniku. V naslednjem letu bo usposabljanje tudi na Kunaverjevi ter po potrebi ponovno v ostalih naših centrih. Hvala ga. Bojani in ga. Jani za potrpežljivost in pomoč.
|
Zanimive zgodbe iz Narodnega muzeja Slovenije
|
V DCA Zalog smo se z vodnico Narodnega muzeja Slovenije sprehodili skozi zgodovino. Spoznali smo veliko zanimivosti o dragocenostih, ki jih hrani muzej, tudi o najstarejšemu glasbilu na svetu, ki je staro kar 60.000 let in je priča o sposobnostih takratnih neandertalcev. Ogledali smo si tudi tri predmete iz muzeja in v roke prijeli pravi srednjeveški meč. Zahvaljujemo se vodnici Teji Černe za zanimivo predavanje.
|
Mala šola filma
|
V DCA na Tržaški se je letos spomladi začel krožek Mala šola filma pod mentorstvom mlade dramaturginje Kaje Pregrat
Predstavila nam je celoten filmski proces, ki zajema glavne faze: razvojno fazo (ideja in scenarij), pred-produkcijo (sestava filmske in igralske ekipe, izbira lokacije snemanja), produkcijo (filmsko snemanje), post-produkcijo (montaža) in distribucijo (oglaševanje filma). Izvedeli smo, da pri nastajanju filma sodeluje veliko ljudi, ki opravljajo specifična dela, vsi pa delujejo povezovalno. Glavni filmski poklici so: scenarist, režiser, snemalec, asistent režije, igralci, kostumograf, scenograf, mojster zvoka, montažer, idr. Seznanili smo se tudi s »klapo«. To je orientacijska tabla, na katero se na snemanju vpisujejo podatki (naslov in številka scene, številka (ponovljenega) prizora, datum, idr.). To kasneje služi montažerju, da se hitreje znajde med posnetim materialom. Naučili smo se, da je najmanjša filmska enota kader, ki je lahko različne dolžine. Traja od reza do reza, določi pa ga režiser z besedo »akcija« in konča z besedo »stop«. Spoznali smo tudi različne filmske plane, rakurze in se naučili postaviti dobro kompozicijo. Pred pričetkom snemanja je potrebno ustvariti tudi snemalno knjigo. To je vizualni vodnik, iz katerega je razvidno, kaj se snema v posamezni sceni in vodi ekipo do končnega cilja. V ustvarjanje filma je vloženo veliko dela. Ogromno je pomembnih detajlov, zato je potrebno dobro načrtovati celotni filmski proces. Tudi na filmskem krožku smo se preizkusili v snemanju. Zastavili smo si manjši projekt in sicer izdelavo predstavitvenega videokolaža. Sestavili smo snemalno ekipo in si razdelili vloge. Nastopajo obiskovalci DCA-jev in igralci dramske skupine Božekako. Posnetke je zmontirala naša članica Branka. V videokolažu, ki bo kmalu ugledal luč sveta, smo predstavili dejavnosti v okviru DCA-jev in je namenjen promociji, da v DCA-je privabimo tiste starejše, ki še oklevajo, da bi se nam pridružili. Med našim amaterskim snemanjem nas je na filmskem krožku obiskala tudi ekipa iz RTV Slovenije pod vodstvom režiserja Marka Naberšnika in posnela delček našega dela za otroško oddajo Firbcologi. Oddaja z naslovom O sivem lasu, zmajih in prožnih mišicah je bila na sporedu 12. 11. 2022, scenarij zanjo je napisala naša mentorica Kaja. V njem je strokovna sodelavka DCA otrokom na kratko predstavila aktivnosti v okviru DCA, v naslednjem delu pa je izsek dela naše delavnice. Ob tej priliki smo udeleženci šole filma spoznali tudi kako snema profesionalna ekipa. Oddajo si lahko ogledate na spodnji povezavi ali pa jo najdete v arhivu RTV SLO: Firbcologi: O sivem lasu, zmajih in prožnih mišicah (https://365.rtvslo.si/raziskuj?q=firbcologi) Vsi udeleženci male šole filma smo pridobili veliko novega znanja in z veseljem obiskujemo šolo še naprej. Zahvaljujemo se Kaji za predano znanje in potrpežljivost. Pripravila: Silva Batič Rožman |
Ogled Vile Zlatice
|
Naj kar takoj povem, da smo se imeli fantastično na vodenem ogledu Vile Zlatice. Bilo nas je toliko radovednežev, da smo zaposlili kar dve študentki z zanimanjem. Radi sta nam potešili radovednost. Ogled priporočam vsem, ki še niso bili na obisku v vili, kjer je prebival legendarni župan Hribar s svojo družino in kasneje je tam bivala njegova hči Zlatica. Kar zastrigli sem z ušesi ob anekdotah o njegovem nekonvencionalnem privatnem življenju, sploh, ko se je poročil s služkinjo Marijo, kar so mu najbolj zamerile mestne gospe. Ni se dal zmesti, razen da jih je izključil iz svojih zabav, jim je zabrusil, da mu one že ne bodo zbirale žene!
Toliko za okus. Hvala obema študentkama, uživali smo!! Foto in zapis: Irena Kazazić Več fotografij=> |
Prikaz dihalnih tehnik
|
V ponedeljek, 21. novembra je bila ponovno na obisku ga. Brigita Jevnikar. Tudi tokrat nam je pokazala dihalne tehnike. Celotna vadba je potekala sede in je ob tem sproščala ter odpravljala posledice stresa. Ponovno se vidimo v mesecu decembru.
|
Razstava slik članice Znenke Pucelj
|
Zdenka Pucelj sodeluje že vrsto let na lokaciji DCA Gosposvetska in je zelo zanimiva slikarka. Njene slike so tako posebne, nasploh te , ki so na steni skupaj 6 slik, kjer predstavlja obraze v rdeče rumeni izvedbi in spominja kot na slike družine. Všeč mi je njen originalen stil in navdušena sem nad slikarji, ki ustvarjajo na svojstven način slikanja. Ona je ena izmed teh slikarjev, ki so se našli v svojem stilu. Njo nihče ne kopira, ona je sama sebi kopija. Zelo cenim tak način slikanja, saj je ona original sama sebi.
Foto in zapis, Vanda Žužek, mentorica Več fotografij=> |
11. OBLETNICA DCA TRŽAŠKA
|
Kljub deževnemu vremenu smo se zbrali na Tržaški, z namenom da proslavimo 11. rojstni dan. Postali smo najstniki. No, DCA Tržaška je postal najstnik. A to pomeni, da postajamo muhavi in uveljavljamo svojo voljo, se iščemo v svetu? Verjetno je nekaj resnice na tem. Predvsem mogoče iz vidika sprememb. Že več kot dve leti na nas vpliva svetovno znana bolezen in nam spreminja navade. In tako smo ugotovili, da smo DCA ljudje - člani, prostovoljci in vsi ostali, ki skupaj soustvarjamo mozaik čudovitih spominov. Z današnjo proslavo smo v naš mozaik dodali še en košček.
S petjem in plesom so našo rojstnodnevno zabavo popestrili otroci iz vrtca Vič, enota Bičevje, ki so zapeli 3 pesmi in zaplesali na klasično glasbo. Presenečenje so nam pripravili plesalec in plesalke iz skupine aerobika, pod Petrinim vodstvom, saj so zaplesali na pesem Mi se imamo radi. Rudi je zelo čutno in doživeto recitiral pesem Log iz pesniške zbirke Pod kužnim znamenjem, avtorja Janeza Menarta. Kulturni del proslave smo zaključili s pevskim zborom Livada, ki so pod vodstvom Jožice Volk zapeli 3 ljudske pesmi: Dekle na vrtu rože sadi, Počiva jezero v tihoti in Kaj bi te vprašal. Zahvaljujem se vsem nastopajočim, vsem članicam, ki so pomagale pri pripravi pogostitve ter izdelavi magnetkov, ki so jih dobili na proslavi ter hvala vsem, ki ste prišli in z nami praznovali rojstni dan. Foto: Branka Lopič Več fotografij in posnetkov=> |
Snemanje oddaje Ah ta leta
|
V torek, 15. 11., nas je v DCA Zalog obiskala ekipa RTV Slovenija. Snemali so prispevek o aktivnostih za starejše, poseben interes pa jim je vzbudil tečaj slikarstva. Za oddajo Ah ta leta so opravili intervju s prostovoljko Vando Žužek, ki pri nas že vrsto let počutje slikarstvo. Opogumila se je tudi udeleženka tečaja Marija Berlec in z novinarji podelila svojo izkušnjo. Prispevek si boste lahko ogledali v oddaji Ah ta leta, ki bo predvidoma predvajana v petek, 16. 12., na programu TV SLO 1.
Več fotografij=> |
Pohodništvo DCA Ljubljana
|
V torek 15.11. smo se z vlakom odpravili v Belo krajino. Izstopili smo v Semiču, kjer nas je pričakala gosta megla. Udeležencev je bilo 35. Večina nas je pod vodstvom vodiča obiskala muzej v Semiču, kjer smo se seznanili z bogato
zgodovino kraja, nato smo si ogledali obnovljeno cerkev v središču kraja. Najbolj zanimiva je kapelica, kjer je na ogled postavil pater Marko Rupnik čudovit mozaik, ki nas je vse navdušil. Nekaj udeleženk se je tudi samostojno odpravilo do Lovske koče na Smuku. Skupaj smo se z vlakom vrnili v Ljubljano. Zapisal: Marko Černetič Foto: Barbara Kregar Več fotografij=> |
Pohodništvo DCA Ljubljana
|
V sredo 9. 11. smo si Vandrovčki ogledali Fužinski grad v Ljubljani. Kljub oblačnemu vremenu smo se imeli fino. Vodička nam je razkazala notranjost gradu in okolico. Povedala nam je zgodovino gradu, protestantov in zanimivo nam je prikazala prispodobe s Prešernovo poezijo. Zanimivo. Vmes smo si vzeli tudi čas za eno kavico.
Foto in zapis: Meta Rotar |
Martinovanje DCA
|
Člani DCA smo letos Martinovali na Kozjanskem. Ob dogovorjeni uri smo prispeli v Šmarje pri Jelšah, si ogledali muzej Baroka in na vzpetini Kalvarije ( ki je eno izmed sedmih čudes Slovenije) še cerkev sv. Roka, ki je poslikana v baročno- rokoko doživetju in okrašena z mnogimi štukaturami. Polovico udeležencev se je peš sprehodilo po »cikcakasti« poti mimo 14- tih kapel. Pot je strma in vijugasta, kot naše življenje. Cerkev je posvečena sv. Roku, svetniku zoper kužnih bolezni. Ob slovesu nam je vodička zaželela miren korak in zdrave roke, ker je sv. Rok tudi zavetnik rok in nog.
Med vožnjo smo slišali veliko zanimivost o neokrnjeni naravi Kozjanskega o Regijskem parku, o razbojniku Guzeju, o pasjem pokopališču, o krompirju, ki ga je v te kraje prinesel grof iz gradu Žusem in še veliko drugih zgodb. Mlin Kukovičič, ki se nahaja ob reki Bistrici v 500 let stari domačiji in je še edini delujoči mlin na tem področju, smo si dodobra ogledali in prisluhnili gospodarju, gospodinja nam je spekla štiri vrste kruha, ki smo jih mazali z raznimi namazi, pili njihov domač sok in turško kavo. Na kmetiji se ukvarjajo z ekološko pridelavo, za kar so dobili certifikat kakovosti. Nato smo se v spremstvu vodnika Andreja sprehodili po srednjeveškem trgu Pilštanj, prisluhnili zgodbam in legendam, o tem, da se je tu rodila edina slovenska svetnica sv. Ema, o sramotilnem kamnu (pranger),o drenu, ki je vsestransko uporaben in je simbol kraja. Ogledali smo si farno cerkev, v šoli sedli v stare šolske klopi, izvedeli kako je potekal včasih pouk in se naučili Pilštanjsko himno. Čez Pilštanj voda teče, drnule peremo, če eno nam odnese, se vsi zaderemo. NAZAJ NA PILŠTANJ Z NJO. V Velbani gorci na Virštanju pa nas je že čakal gostitelj Slavko s Kozjansko pršjačo in nas povabil v klet na degustacijo njihovega vina. Martinovanje se je nadaljevalo ob zvokih harmonike, petju, plesu, ob krstu vina, urbanem petju pevcev iz Kozjanskega zbora in seveda ob dobri hrani. Odšli smo zelo zadovoljni in z lepimi spomini. Zapisala: Danica Krempl Foto: Branka Lopič Več fotografij=> |
Pohodništvo DCA Ljubljana
|
22 Hitrih polžkov se je odpravilo še malo čez mejo občudovat naravne lepote. Zapeljali smo se do mejnega prehoda Krvavi Potok in do vasice Jezero (San Lorenzo) na italijanski strani. Pot nas je vodila po zelo razglednem robu nad dolino Glinščice (Val Rosandra). V lepem sončnem vremenu smo občudovali dolino pod nami, pogled je segal do morja in na Tržaški zaliv. Po slabi uri hoje smo se spustili do vasice Botač, kjer poteka tudi »Steza prijateljstva«, ki je nastala v času, ko so prebivalci okoliških krajev skušali premostiti tedaj še trdno in tesno zaprto mejo med Jugoslavijo in Italijo. Ob potoku Glinščica so vidni ostanki mlinov in rimskega akvadukta. Povzpeli smo se do cerkvice sv. Marije na Pečah, pomalicali in naredili nekaj fotografij in nadaljevali po krožni poti navzgor do izhodišča. Pohod smo zaključili s kavico v Kozini in se odpeljali proti Ljubljani.
Prostovoljec Štefan Rojina Avtorji fotografij: Sonja Starc, Štefan Rojina Več fotografij=> |
Razstava v knjižnici Prežihov Voranc
|
Članice, ki obiskujejo krožek ročnih del so vitrino v knjižnici Prežihov Voranc, polepšale s čudovitimi kvačkanimi oblačili za dojenčke. Srečni smo, da imamo tudi v DCA Tržaška svojo vitrino, da si lahko vsak dan ogledujemo ta prečudovita kvačkana dela. Slike povedo več kot besede. Hvala članicam in mentorici Cvetki za čudovito razstavo.
|
DCA tenis v letu 2022 |
Z 28. 10. 2022 smo ljubitelji tenisa v DCA zaključili uspešno teniško sezono. V sezoni 2022 smo skupaj zbrali 47 igralnih in vadbenih dni. Vadba in igranje tenisa je bila razdeljena v dve skupini: začetno in tisto z več teniškimi izkušnjami. Čas vadbe ali igranja ene skupine je trajala najmanj 135 minut. Skupno je v dveh skupinah sodelovalo 19 igralcev, v povprečju pa je bil obisk s 12 udeleženci. Starost od 62 do 80 let. Zaradi velikega števila igralcev smo organizirali igro v dvojicah in na 4 geme, s tem se je na igrišču izmenjalo čim več igralcev.
Poleg teniške pravljice v Mateni, smo seveda tudi večkrat praznovali rojstne dneve, posebej omenimo Francija, ki je poleti praznoval 80 let, je izredno vitalen in tudi eden boljših, kar se tiče teniške igre. Še nekaj o tenisu: Tenis je popolna družbena dejavnost. Lahko ga igrate kot dvojice ali posamezno. Možnost druženja z nasprotniki in partnerji je velika prednost igre. Ste v bližini drugih, ki imajo podobne interese in cilje, kar je fiziološko zelo koristno. Tenis je fizična aktivnost, ki izboljša kritično mišljenje, mentalno budnost, lajša stres, izboljšuje agilnost, gibljivost, povečuje veselje do življenja in krepi socialne odnose. To je igra, ki jo je mogoče enostavno igrati s prijatelji vseh starosti in vseh stopenj telesne pripravljenosti. Udeleženci so z zadovoljstvom in veseljem prihajali na druženje in igro tenisa in to želimo tudi v novi sezoni 2023. Jakob, prostovoljec in član DCA Več fotografij=> |
Kolesarjenje DCA Ljubljana,
|
BOGENŠPERK, 6.10.2022
Potek poti: Ljubljana - Škofljica - Šmarje Sap - Grosuplje - Blato - Peščenik - Višnja Gora - Stranska vas - Ivančna Gorica - Šentvid pri Stični - Šentpavel - Temenica - Sobrače - Pusti Javor - Bogenšperk - Šmartno pri Litiji - Litija - Podšentjur - Pogonik - Kresnice - Kresniške Poljane - Jevnica - Laze - Podgrad - Zalog - Ljubljana Prevoženih 98 km, višinska razlika 550 m NAKLO - MLINSKI KAMNI, 13.10.2022 Potek poti: Ljubljana - Stanežiče - Medno - Medvode - Vaše - Goričane - Zbilje - Podreča - Mavčiče - Praše - Jama - Breg - Kranj - Naklo - Hrastje - Prebačevo - Smlednik - Spodnje Pirniče - Vikrče - Tacen - Ljubljana Prevoženih 63 km ČEZ PASJO RAVAN V ŠKOFJO LOKO, 20.10.2022 Potek poti: Ljubljana - Dobrova - Šujica - Gabrje - Hrastenice - Belica - Dvor - Srednja vas - Polhov Gradec - Črni vrh - Bukov vrh - Visoko pri Poljanah - Gabrk - Brode - Zminec - Podpulfrca - Škofja Loka - Hosta - Pungert - Gosteče - Draga - Sora - Rakovnik - Goričane - Vaše - Medvode - Medno - Stanežiče - Dvor - Ljubljana Prevoženih 75 km, višinska razlika 780 m PREDJAMSKI GRAD, 27.10.2022 Ljubljana - Postojna (izstopna postaja) - Veliki Otok - Zagon - Predjama - Predjamski grad - Bukovje - Belsko - Studeno - Lohača - Planina - Laze - Logatec - Vrhnika - Drenov Grič - Log - Dragomer - Brezovica - Ljubljana Prevoženih 68 km Več fotografij=> |
»Vodne zgodbe Ljubljane« - vodeni ogled in vožnja z ladjico
|
Ljubljano smo z vodičko Tanjo Kostanjšek doživeli peš skozi vodne zgodbe in z vodne perspektive z vožnjo po Ljubljanici. Ljubljana je mesto z močnim vodnim elementom, saj ima voda v Ljubljani poleg fizičnega tudi izrazit simbolni saj kar nekaj imen ulic, nabrežij in gostiln nosi vodna imena. Med izjemno zanimivim ogledom smo med drugim izvedeli kateremu predelu Ljubljane včasih so rekli Ljubljanske Benetke, kje je povodi mož odpeljal Urško v svoje vodno kraljestvo, katero zgodbo skriva najlepši pitnik v Ljubljani, pa tudi, da ima reka Ljubljanica tudi svoj spomenik.
|
Vodeni ogled »Po sledeh Francozov v Ljubljani«
|
V oktobru smo se odpravili na izjemno zanimiv in poučen vodeni ogled po sledeh Francozov v Ljubljani. V družbi vodičke Tanje Kostanjšek smo slišali marsikaj zanimivega – kako so Francozi zaznamovali Ljubljano za časa Ilirskih provinc in pustili pomemben pečat, ki je pripomogel k dvigu narodne samozavesti in zavedanju o svoboščinah; da so posamezniki v Ljubljani pustili svoje sledi tudi že prej in jih puščajo še v današnjih dneh; da se v Ljubljani nahaja eden izmed redkih spomenikov v Evropi zunaj Francije, ki slavijo Napoleona. Med drugim smo izvedeli tudi, kje v Ljubljani je prespal Napoleon ter kje se je za časa Ilirskih provinc nahajal nekakšen »francoski dvor v Ljubljani«, poleg tega pa tudi kateri vsestranski znanstvenik je začetnik znanosti na naših tleh in seveda kako je francoski ulični umetnik zaznamoval Ljubljano v današnjih dneh.
|
Pohodništvo DCA,
|
V sredo 26.10 smo se z Vandrovčki odpravili na na potep z vlakom v Velenje. Tam smo se peš odpravili na Velenjski grad, kjer smo si pod vodstvom vodičke Alme ogledali notranjost gradu. Imajo čudoviti muzej zgodovine gradu. Grad je eden bolje ohranjenih gradov v Sloveniji. Izhaja iz 13.stoletja, do današnjega časa se je zunanjost gradu spreminjala - skozi stoletja so ga dograjevali. Prvi lastniki so bili gospodje Kunšperški, kasneje pa so se lastniki spreminjali do današnjega časa. Grad ima 24 sob, svojo kapelo, viteško dvorano, poročno dvorano oz. sprejemno dvorano z malo in veliko jedilnico ter knjižnico. Vodička nam je vse to predstavila, zanimivo opisala stari džuboks, ki še deluje, v jedilnici imajo še star pribor in krožnike iz pravega porcelana. V njem so tudi razstavljeni predmeti iz Afrike, katere jim je zapustil František Foit. Razstavljeni predmeti v gradu so enkratni in zanimivi.
Po končanem ogledu gradu smo se počasi sprehodili iz gradu v mesto, kjer smo si privoščili kavico, pojedli sendviče in se po 15 uri odpeljali nazaj v Ljubljano. Vsi veseli in nasmejani smo se vrnili v Ljubljano. Foto in zapis: Meta Rotar Več fotografij=> |
Nastop skupine Božekako v Participativni Ljubljanski Avtonomni Coni (PLAC)
|
Dramska skupina Božekako je v torek, 26. 10., nastopila s predstavo Analfabet v novonastali avtonomni coni PLAC (Participativna Ljubljanska Avtonomna Cona). V sproščenem vzdušju so prevzeli in nasmejali prav vse prisotne ter tako dokazali, da kultura nima meja. Celotnemu kolektivu PLACA se zahvaljujemo za lep sprejem in možnost kreiranja edinstvenega medgeneracijskega večera. Veselimo se tudi nadaljnjega sodelovanja.
|
Medgeneracijska delavnica slikanja na steklo v Medgeneracijskem središču Vič,
|
Na deževen dan smo se udeležili medgeneracijske delavnice slikanja na steklo. Zelo lepo je, ko se lahko učimo en od drugega. Poleg nasmeha na obrazu in prijetnih občutkov smo vsi odnesli domov tudi kakšno čudovito porisano stekleno posodico. DCA Tržaška pa se lahko pohvali s prelepo novo vazico. Hvala MSV za vabilo in organizacijo delavnice.
|
Ustno zdravje,
|
V oktobru smo se pogovarjali o ustnem zdravju. Ste vedeli, da fluor v zobni pasti deluje kot ščit pred bakterijami in da začne delovati šele dve minuti po nanosu? Kar pomeni, da naj si ne bi splaknili zobne paste po koncu umivanja. Ste vedeli, da je izredno pomembno, da si umivamo zobe dvakrat na dan, ker se hrana po 12 urah prime na zob in nastanejo obloge? In ali se vedeli, da če redno jemo jabolka (nepasirana), da s tem krepimo čeljust in čistimo zobe. Vse to in še več smo izvedeli na zelo poučni delavnici o zobni higieni pri ga. Karmen Seljak dipl. m. s iz ZD Vič. Hvala in se veselimo naslednje delavnice v novembru.
|
Pohodništvo DCA Ljubljana
|
Zjutraj smo se zbrali v Ljubljani pod uro na avtobusni postaji.
Odpeljali smo se v Koper. Tam smo se podali čez Koper proti Žusterni ob morju, nato smo nadaljevali pot do Izole. Vreme je bilo čudovito, toplo in sončno. Nekateri so bili korajžni in so se šli tudi kopati. Ustavili smo se v prijetni restavraciji, kjer smo nekaj pojedli in popili. Dan smo preživeli v prijetni družbi. Nasmejani in dobre volje smo se vrnili nazaj v Ljubljano. Več fotografij=> |
Predstava Resno moteni,
|
Na jesenski večer smo se ponovno zbrali v Centru Zalog in si ogledali komedijo Resno moteni, avtorja Laurenta Buffieja. Zabavala nas je, nam že dobro znana, dramska skupina Božekako, ki deluje v DCA Tržaška. Za uro in pol smo se prestavili v psihiatrično ordinacijo dr. Sterna, v Francijo, kjer smo spremljali šest likov z različnimi težavami. Najlepše je, ko večer zaključiš s smehom in dobro družbo. Super je bilo.
Več fotografij=> |
Pohodništvo DCA Ljubljana
|
V meglenem jutru se nas je 13 Hitrih polžkov odpeljalo proti primorski. S parkirišča v vasi Podgorje smo se zagrizli v strmino z namenom, da osvojimo »istrski Triglav« - tisočak, ki je zelo priljubljena izletniška točka planincev od vsepovsod. V sončnem in toplem vremenu, v kratkih majicah smo prisopihali do Tumove koče, ki pa je bila žal zaprta. Pa nič zato, dovolj dobrot in pijače smo imeli s seboj, Terezija pa nas je razvajala z odličnim domačim štrudljem. Malo smo se okrepčali, martinčkali na soncu in uživali v prijetni družbi in okolju. V dolino smo se odpravili po drugi poti. V Kozini smo se ustavili na kavici in ker je imela Marjeta dan preje rojstni dan, smo nazdravili in jo presenetili s tortico. Polni prijetnih vtisov smo krenili proti domu.
Prostovoljec štefan Rojina Več fotografij=> |
Jesenski izlet v Sevnico in na hrib Lisca
|
V petek 14. 10. 2022 smo se v lep jesenski dan odpeljali proti Dolenjski. Prvi postanek smo imeli v vasi Gabrijele, kjer ima družina Vidmar ekološko tovarno testenin GABARONI. Najprej smo dobili dobrodošlico nato pa tradicionalni zajtrk, ajdove žgance z domačimi ocvirki in belo kavo. Namesto žgancev, ki jih poznamo, so uporabili ajdove rožice, ki so njihov izdelek. Nato smo si ogledali
proizvodne prostore in njihove izdelke, ki jih je bilo možno kupiti. Degustirali smo tudi zelo dober ovčji sir. Ob slovesu so nas pozdravili mama Fani, gospodar in gospodinja, ter njuni štirje otroci. Odpeljali smo se proti mestu Sevnica, ki se nahaja na drugi strani reke Save. Najprej smo si ogledali tovarno Kopit, KOPITARNO SEVNICA, ki je tu že več kot 130 let. Sprejel nas je direktor tovarne in nas popeljal po proizvodnji. Zaposlujejo okoli 120 ljudi in imeli smo možnost videti v kakšnih težkih pogojih delajo nekateri njihovi zaposleni. Na koncu smo obiskali njihovo trgovino z bogato izbiro in ugodno ceno. Odpeljali smo se proti Sevniškem gradu, ki se v vsej svoji lepoti bohoti nad starim mestnim jedrom in z njega je prekrasen pogled na reko Savo, na mesto in bližnjo okolico. V spremstvu vodnice smo si najprej ogledali kratek film, na dvorišču nam je povedala zgodbo iz zgodovine, zgodbo zadnje lastnice Matilde, kako so po vojni grad uničevali takratni stanovalci, nato pa je sledila obnova gradu, parka, vinograda, ki je zasajen v strmini pod gradom, vse do današnjega dne, ki ga z veseljem pokažejo obiskovalcem. Res lepo in zanimivo. Po ogledu gradu je sledila vožnja na 948 m visok hrib Lisca, kjer smo v Tončkovem domu imeli bogato kosilo. Premagati smo morali 400 m nadmorske višine in nekateri udeleženci so zelo uživali v vožnji in čudoviti naravi. Do koče je bilo potrebno prehoditi 50 m in šelestenje listja pod nogami nam je dalo vedeti, da je tu jesen. Polni lepih vtisov smo ob 19.30 uri prispeli nazaj v Tivoli. Več fotografij=> Zapisala: Danica Krempl |
Posvet o sobivanju: Vzpostavljamo bivanjsko skupnost,
|
V DCA Tržaška smo gostili prvo srečanje Inštituta za študije stanovanj in prostora, na temo Vzpostavljamo bivanjsko skupnost.
S Stanovalnico želijo spomniti na sobivanje kot na dobre možnosti za zelo različne ljudi vseh starosti, predvsem pa kot na zanimivo izbiro za življenje v tretjem življenjskem obdobju, saj predstavlja alternativo institucionalni namestitvi, dragim oskrbovanim stanovanjem ali bivanju v neprimernem domu. V bivanjski skupnosti običajno sobiva med med 3 in 12 ljudi, ki soupravljajo skupno življenje in souporabljajo bivalni prostor. Ta vključuje tako zasebne kot skupne prostore, kar zadovoljuje na eni strani potrebo po zasebnosti in na drugi po socialnih stikih ter vključenosti. Tudi pri nas je že uspešno zaživelo nekaj takih skupnosti, a žal praksa še ni razširjena. Hvala organizatorjem dogodka, da ste nam predstavili pomembno temo. |
Pohodništvo DCA Ljubljana
|
Ogledali smo si filmski muzej Ite Rine- Ida Kravanja. Prikazali so nam 20 minutni film o igralki Iti Rini. Nato nam je vodička Tamara čudovito predstavila življenje igralke skozi njeno dobo ustvarjanja. Rodila se je l.1907, umrla pa 1979. Posebej v enem delu muzeja imajo na stenah slike vseh znanih slovenskih igralcev in igralk. Obenem pa se odvijajo filmi na platnu - na steni. Pogledali smo si tudi kako se začne sploh snemati film in do končnega izdelka. Reklame, nagrade odlično predstavljeno. Vsi zadovoljni smo se odpravili domov z vlakom.
Več fotografij=> |
Pohodništvo DCA Ljubljana
|
V torek, 11. 10., smo odšli na pohod na Križno goro. Prijavljenih je bilo 27 pohodnikov. prevoz je bil organiziran z vlakom in avtobusom, kar je bilo zadovoljivo. Pohod smo začeli v Škofji loki, povzpeli smo se na Križno goro in nadaljevali pot preko vasi Planica. Spustili smo se v vas Crngrob in od tu nadaljevali pot po cesti do vasi Dorfarje, kjer smo zaključili pohod. Pot je potekala večinoma po gozdu. Vreme smo imeli zelo prijetno, primerno letnemu času. Udeleženke in udeleženci so pot opravilo zelo zadovoljni, brez poškodb in v planiranem času.
Zapis: Prostovoljec in član DCA Marko Černetič Foto: Aiša Vrečar Več fotografij=> |
Predavanje: Pravice potrošnikov
|
Prvi petek v mesecu oktobru smo posvetili malo bolj resnim temam. Iz Zveze potrošnikov Slovenije sta nam prišli predavat dve odlični predavateljici. Osredotočili smo se na dve posebni obliki sklepanja pogodb. Spoznali smo, kako delujejo pogodbe, ki se sklepajo na daljavo (preko spletne trgovine, po telefonu, preko elektronske pošte) ter pogodbe, ki se sklenejo ob obisku predstavnika na domu potrošnika (npr. nakup sesalcev na domu). Pojasnili sta nam naše pravice glede odstopa od pogodb. Govorili smo tudi o tem, kaj storiti če ima izdelek napako, kako uveljavljamo pravice pri stvarnih napakah pri novih in rabljenih izdelkih ter kako je z garancijo. Hvala Zvezi potrošnikov Slovenije za izredno koristno predavanje.
|
Med vodenim ogledom smo spoznavali erotične zgodbe Ljubljane
|
V četrtek smo se z vodičko Tanjo Kostanjšek odpravili na brezplačen ogled Ljubljane in na sproščen in zabaven način spoznavali erotične zgodbe, ki so v preteklosti odmevale v Ljubljani.
Med drugim smo se seznanili z velikim škandalom, ki ga je povzročila muza nad kipom Prešerna, izvedeli kje se je nahajala javna hiša v Ljubljani na prehodu prejšnjega stoletja in katera pesniška zbirka je tako razburila škofa Jegliča, da je celo pokupil in zažgal |
Vandovčki v Sevnici
|
Pohodništvo DCA Ljubljana Vandrovčki v Sevnici, 5. oktober 2022
Žal smo bili samo 4 vendar smo se odločili, da gremo vseeno na izlet in ogled Sevnice. Zjutraj smo odšli na vlak in se dobre volje sami odpeljali v Sevnico. Tam nas je pričakal čudovit sonček. Najprej smo odšli na zasluženo kavico, nato pa smo se odpravili peš proti staremu delu Sevnice. Odšli smo na grad Sevnica, kjer nas je zelo prijazno sprejela vodička Petra, ki nam je kasneje tudi popeljala po gradu. Najprej smo si ogledali kratek film o zgodovini gradu in nato nam je zelo lepo predstavila zgodovino gradu po obdobjih različnih lastnikov gradu od leta 1309 pa do današnjih dni. Bili so različni cesarji od Maksimiljana I. Habsburškega, ki je vrnil grad nazaj salzburški nadškofiji. za njim se je zvrstilo veliko oskrbnikov med katerimi je najbolj znan Inocenc Moscon in fevd turjaških Auerspergov. Vsak oskrbnik je nekaj dodajal gradu, nekaj so podirali, tako da se je v vsakem časovnem obdobju spreminjal. nazadnje je bila od l. 1910- 1945 lastnica gradu matilda Arco Zinneberg, ki pa je kasneje umrla v Italiji.Nazadnje je bil grad nacionaliziran. Zdaj pa je v lasti Občine Sevnica. V gradu organizirajo čez celo leto slikarske razstave. Pod gradom so naredili tudi vinograd z trtami sorte Stara frankinja, sedaj pa imajo tudi sadiko najstarejše trte iz Maribora, ki je na Lentu. Po ogledu gradu smo šli na malico v poznano in dobro gostilno v starem delu Sevnice pri cerkvi. Nato pa smo se veselo vrnili domov z vlakom. Izlet je bil nepozaben. Več fotografij=> |
Pohodništvo DCA Ljubljana
|
V skladu z dogovorom, se bomo tudi pohodniška skupina Hitri polžki na pohode sedaj podajali ob torkih. In na ta prvi oktobrski torek se nas je petnajsterica zapeljala v stransko dolino Kamniške Bistrice in se napotila v dolino Bele.
Ob prijetnem žuborenju hudourniškega potočka Kamniška Bela smo se najprej podali do kraja, kjer je bila partizanska bolnica Bela. Ta je obratovala od leta 1943 do leta 1945. V njej je umrl ameriški pilot Otto Hinds, katerega grob se nahaja v bližini. Naj povem, da je bil pilot tedaj največjih ameriških bojnih letal bombnikov B-17 imenovanih leteče trdnjave in je strmoglavil na Malo Planino. Zdravili so ga v tej bolnici, a žal ni preživel. Bolnica je bila branjena s partizanskimi mitraljezkimi gnezdi, katerih izkopane jame so še danes vidne. Sama pot do nje in na mestu, kjer je stala med 2. svetovno vojno, je opremljena z veliko smernimi informativnimi skripti in zanimivostmi narave, saj tukaj poteka tudi učna pot. Po okrepčilu iz nahrbtnikov in seveda obveznem fotografiranju smo se spustili ter po dobro uhojeni in markirani stezi dospeli malo nižje pod slap Orglice. Sledil je del zelo zahtevne poti pod sam slap, saj ga sicer ne bi videli. S pomočjo eden drugemu smo priplezali do manjšega tolmuna in kar obnemeli nad lepoto samega slapa, ki je visok 40 metrov, kar ga uvršča med večje slapove v Sloveniji. Slap je ime dobil po tem, ker naj bi šumel, kot da nekdo igra na orglice (mi tega nismo zaznali). Pozimi, ko zamrzne pa prevzame obliko orglic. Drugo ime slapa je tudi Orličje, ime pa naj bi dobil po orlih, ki domujejo v dolini Bele. Po fotografiranju je sledil še nevaren spust do normalne poti…..ne vem zakaj je v vseh opisih poti do slapu napisano, da je pot lahka in primerna tudi za otroke, ker je planinska pot nezavarovana in zelo zahtevna. In če ta del poti ne premagaš, samega slapa sploh ne vidiš. Na poti nazaj smo planirali daljši postanek v Domu v Kamniški Bistrici, a je bil žal zaprt. Na njegovem vrtu smo pomalicali, naredili obračun vožnje, poklepetali in se podali na pot k našemu današnjemu tretjemu in četrtemu cilju. Podali smo se nad izliv hudournika Črnevka, ki priteče iz Kurje doline v strugo hudournika Prošek, kjer se nahaja Spominski park. Po gozdu so v njem so v skalah pričvrščene spominske plošče z imeni in drugimi podatki o planincih, ki so se ponesrečili v gorah nad dolino Kamniške Bistrice. Otvoritev parka sega v leto 1981. Med drugim je tudi spominska plošča svetovno znanega alpinista Tomaža Humarja, kamniškega rojaka, ki se je ponesrečil v Himalaji. Nad lovsko kočo kralja Aleksandra, znano tudi kot Plečnikov dvorec ali Titov dvorec, ki je bila na zahtevo kralja in po Plečnikovi zamisli zasnovana in zgrajena med letoma 1932 in 1934, smo bili zelo razočarani. Objekt je bil sicer obnovljen leta 1988, a sedaj propada, namesto da bi služil kot ena lepa turistična destinacija za slovenski turizem. Nazaj grede smo se ustavili v prijetnem ambientu »piknik placa Pri Jurju«, kjer smo si šele sredi popoldneva privoščili prvo jutranjo kavico in osvežilno pijačo, kaj za pod zob. Razposajeni, kot smo lahko le Hitri polžki, smo še zapeli Veselo v Kamnik in Tri planike ter se odpravili proti domu. Žal so nas v Ljubljani čakali hudi prometni zastoji, tako da se je popoldan že prevešal v večer, ko smo nekateri prišli do svojega doma. Zapisal in teh nekaj vtisov strnil prostovoljec Franci Hrastar Več fotografij=> |
Ogled Ljubljanskega gradu ob mednarodnem dnevu starejših
|
Danes je dan starejših, 1. 10. 2022 . Ob tem dnevu so DCA-jevce povabili: Ljubljanski grad, LPP in restavracija Vodnikov hram na prav zanimivo doživetje.
Kar trideset DCA-jevcev se nas je zbralo na spodnji postaji tirne vzpenjače na Ljubljanski grad. Namesto klasičnega vodenega ogleda je bilo presenečenje. Vodnica nas je popeljala skozi šest obdobij, ki so zaznamovali zgodovino Ljubljanskega gradu. Na vsaki postaji nas je čakala oseba, ki je bila oblečena v kostum tistega obdobja in nam predstavila kratek igran prizor dobe, ki ga je predstavljala. Še župan Hribar nas je nagovoril pa bivša zapornica, ki je imela predolg jezik in je pristala v ječi, sv. Jurij in drugi. Tudi o Erazmu Predjamskemu smo slišali, kako je pobegnil skozi skriti izhod. Prav z zanimanjem smo poslušali in izvedeli veliko grajskih zgodb in zanimivosti. Videli smo vodnjak, ki je običajno zaprt za javnost, poslušali njegove zgodbe, vodni zbiralnik, kapelo sv. Jurija, peterokotni stolp, plemiško ječo pa še in še. Zunaj nas je že čakal električni vlakec Urban, ki nas je popeljal z gradu, do Špice, Trnovskega pristana mimo Plečnikove hiše, Križank Kongresnega trga, Parlamenta Opere in nazaj do Mestne hiše. Počutili smo se kot grofice in grofje, celo do Vodnikovega hrama, kjer smo kosili, nas je pripeljal. Imeli smo dobro kosilo. Izbirali smo lahko med tremi meniji. Uživali smo v jedači, pijači in seveda druženju. Danes je bilo eno samo razvajanje. Hvala organizatorjem, za ves njihov trud, bilo nam je zelo lepo in poučno. Več fotografij=> |
Kolesarjenje DCA Ljubljana
|
Zaradi deževnega vremena v septembru smo kolesarji DCA opravili samo z 2 izletoma:
Pot kulturne dediščine, 1.9.2022 Potek poti je bil: Žirovnica - Selo pri Žirovnici - Breznica - Vrba - Doslovče - Smokuč - Rodine - Poljče - Begunje - Slatno - Sr. vas - Brezje - Tržič - Pristava - Retnje - Zgornje Duplje - Spodnje Duplje - Strahinj - Naklo - Kranj - Breg - Jama - Praše - Mavčiče - Podreča - Zbilje - Medvode - Stanežiče - Ljubljana. Na Poti kulturne dediščine smo si ogledali rojstne hišeii Matija Čopa v Žirovnici, Frana Seliški Finžgarja v Doslovčah, Franceta Prešerna v Vrbi. Prevozili smo 76 km in premagali 550 višinskih metrov. MALA FRANJA, 22.9.2022 Potek poti je bil:. Ljubljana - Dobrova - Brezje - Podolnica - Zaklanec - Horjul - Vrzdenec - Lučine - Prelesje - Todraž - Gorenja Dobrava - Dolenja Dobrava - Gorenja vas - Log - Brod - Zminec - Podpulfrca - Škofja Loka - Puštal - Gosteiče - Draga - Sora - Rakovnik- Goričane - Medvode - Medno - Stanežiče - Ljubljana. Prevozili smo 88 km in opravili z 710 višinski metri. Jakob, prostovoljec DCA |
21.Festival za tretje življenjsko obdobje
|
Tudi tretji dan festivala smo aktivno in barvito predstavljali naš program, ter zadnji dan zaključili s plesnim nastopom in predstavitvijo meditativne vadbe.
Na glavnem, odprtem odru so pod vodstvom Uršule in Mojce z nastopom navdušile trebušne plesalke iz skupine Tulipan, v kotičku Mestne občine Ljubljana pa sta Iva in Ana poglobljeno, teoretično in praktično, predstavili vadbo Chi gong in k sodelovanju pritegnili tudi mimoidoče. Vsem se najlepše zahvaljujemo za sodelovanje in vas toplo vabimo, da tudi na prihodnjem festivalu skupaj zastopamo barve DCA Ljubljana! Več fotografij in posnetek=> |
21.Festival za tretje življenjsko obdobje
|
Drugi dan festivala je za nami. Dogajanje na stojnici je bilo ves dan pestro, obiskovalci so se zanimali za aktivnosti, ki potekajo v naših centrih in občudovali unikatne izdelke, ki so jih izdelale spretne roke ustvarjalk in ustvarjalcev DCA.
Na glavnem odru so se članice in člani, pod vodstvom prostovoljca Janeza, predstavili s točko Tai ji in si prislužili velik aplavz, saj so točko izvedli mojstrsko. Sara Dalila je s plesno delavnico v MOL-ovem kotičku poskrbela, da smo pošteno migali, naučila nas je osnovnih korakov salse. Kljub miganju smo na koncu imeli še več energije, saj smo se ves čas zabavali. Predsednik Mestne zveze upokojencev Ljubljana, Marjan Sedmak in strokovna vodja programa DCA, Katja Krivec pa sta se udeležila okrogle mize z naslovom Od staranja k dolgoživosti, v organizaciji MZU-ja. Več fotografij=> |
21. Festival za tretje življenjsko obdobje
|
Prvi dan festivala je bil poln smeha, druženja in presenečenj. Na slavnostni otvoritvi smo prejeli Priznanje za izjemen doprinos k razvoju Festivala za tretje življenjsko obdobje. Zahvala, da smo si
prislužili priznanje gre vsem prostovoljcem, ki ste pripravljali nastope in delavnice; članom, ki nastopate in vsem tistim, ki si svojo podporo pokažete z ogledom nastopov. Dopoldne smo nadaljevali z ustvarjalno delavnico, ki jo je pripravila prostovoljka Branka. Mimoidočim je pokazala, kako z zgibanjem dekorativnega papirja izdelajo lično darilno embalažo in denarnice. Gospa Branka je poskrbela tudi za video posnetke in fotografije, da si bomo lažje zapomnili te lepe trenutke. Gospa Marjana je pripravila delavnico risanja mandal, obiskovalce je očarala in navdušila s potrpežljivostjo in širokim spektrom znanja. Gospod Janez je sodeloval na okrogli mizi, tema razprave je bila: Kakšne spremembe bi morala prinesti digitalna preobrazba v življenja starejših oseb in ranljivih skupin? Janez je odlično predstavil ovire s katerimi se soočamo in potrebne spremembe za odpravo le teh. Pestro dogajanje pa je bilo tudi na odprtem odru. Nastope DCA je otvorila skupina Plesne telovadbe iz DCA Tržaška. Plesno telovadbo vodi Sara Dalila in tudi tokrat je bil nastop energičen. Kmalu za njimi je občinstvo navdušil Pevski zbor Livada, pod vodstvom zborovodje Jožice Volk so zapeli venček ljudskih pesmi. Med nastopom pa sta jih s plesnim nastopom presenetila Sara Dalila in Andrej, zaplesala sta valček. Današnje nastope smo zaključili z nastopom Dramske skupine Božekako, predstavili so se z enodejanko Analfabet. Vsem prostovoljcem, nastopajočim in obiskovalcem hvala, ker z nami soustvarjate zgodbo DCA. Več fotografij in posnetek=> |
Dnevi Socialne zbornice
|
Pretekli teden so v Mariboru potekali že 28. Dnevi Socialne zbornice, osrednje strokovno združenje v socialnem varstvu, z naslovom »Od besed k dejanjem: Vključujoče kreiranje boljše prihodnosti v socialnem varstvu«.
Častni pokrovitelj dogodka je bil Luka mesec, minister za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti. Prisotne pa je nagovorila tudi mag. Urška Klakočar Zupančič, predsednica državnega zbora RS. Po strokovnih plenarnih predavanjih so se zvrstili še konstruktivni delovni otočki in neformalno druženje strokovnih delavcev s področja socialnega varstva. Strokovnega srečanja se je udeležila vodja programa DCA, Katja Krivec, ki je ob zaključku dogodka tudi slavnostno prevzela verifikacijsko listino, ki potrjuje, da program DCA izpolnjuje vse pogoje za vključitev v mrežo javnih socialnovarstvenih programov. Več fotografij=> |
Demenca: nova neznanka
|
V septembru smo Dnevni centri postali Demenci prijazna točka in ker je september mesec ozaveščanja o demenci, smo se z ZD Vič odločili, da bomo jesensko predavanje obarvali demenci prijazno. Pogovarjali smo se o tem kaj je demenca, kako jo prepoznati in na kakšen način preprečujemo tveganje za nastanek. Spraševali smo se tudi o tem, kako je živeti z demenco ter kam se obrniti po pomoč. Hvala ga. Karmen Seljak dipl. m.s. iz ZD Vič za vse koristne informacije, ki nam bodo sigurno prišle prav.
Več fotografij=> |
3. Festival športa in rekreacije starejših 2022
|
3. festival športa in rekreacije starejših v Ljubljani je potekal v sredo, 21. septembra 2022 na lokaciji Dnevnega centra aktivnosti za starejše Rudnik in Balinarske dvorane Krim, v organizaciji Komisije za šport pri Mestni zvezi upokojencev Ljubljana. V izvedbi so sodelovali prostovoljke in prostovoljci dnevnih centrov aktivnosti za starejše in društev upokojencev.
Festival je potekal v lepem jesenskem vremenu. Udeležba je bila nekoliko manjša, vendar je bil program izpeljan v zadovoljstvo vseh navzočih, ki so se pomerili v balinanju, namiznem tenisu, pikadu, prstometu in razmeroma novi igri štrbunk. Čeprav ni bil glavni poudarek na tekmovanju, temveč aktivnem druženju, so bili podeljeni kompleti medalj najuspešnejšim trem ženskam in moškim v posamezni športni disciplini. Iskrene čestitke vsem udeleženkam in udeležencem! Zapisal organizator dogodka, gospod Stane Tomšič, predsednik Komisije za šport pri MZU Več fotografij=> |
Ogled Slovenskega šolskega muzeja
|
Slovenski šolski muze, odlično ste prenovili prostore! Kakšna praktična in elegantna postavitev, high-tech, na momente bizarna: lutke so realistično pozicionirane, rahlo strašljive, sploh pojoča pionirka (osebno mnenje). Super je bilo, dame zadovoljne, tudi z izvorno učilnico, kjer so sploh uživale v verni postavki šolskega pohištva. Pridemo v prihodnje spet. Hvala Urša za vodstvo!
Zapis in foto: Irena Kazazič, prostovoljka DCA Več fotografij=> |
Pohodništvo DCA Ljubljana
|
Hitri polžki, 15 se nas je zbralo, smo se tokrat podali na Jezersko. Napoved je bila, da bo ta dan v gorah hladno. In res, pašniki na Zgornjem Jezerskem so bili pobeljeni od jutranje slane. Pred vstopom na parkirišče v Ravenski kočni, nas je presenetila zapornica, ki je prej tam ni bilo. Plačali smo parkirnino in veselo naprej. Že ko smo stopili iz vozil, nas je objel pravi zimski mraz. V bundah, kapah in rokavicah smo se zagrizli v strmino. Ta nas je ogrela in oblačila so romala nazaj v nahrbtnike. Kmalu smo dosegli pašnike na Jenkovi planini. Na prijetnem sončku smo posedeli na klopci ljubezni in se ponovno zagrizli v strmino. Še slaba ura in bili smo na cilju, na 1787 m visokem Golem vrhu. Premagali smo kar 800 m nadmorske višine. Po kratkem počitku in slikanju, ter uživanju v razgledu na čudovite vrhove na vse strani, Kamniško Savinjski vršace, pogled nam je segel vse do Triglava, smo se odpravili v dolino. Med potjo smo uživali še ob nabiranju gob, predvsem marel in sirovk. Še kavica ali čaj v Penzionu pri jezeru in veseli, malce utrujeni smo se odpravili proti domu.
prostovoljec in član DCA Štefan Rojina Več fotografij=> |
Dan četrtne skupnosti Bežigrad
|
Na Dnevu ČS Bežigrad so se predstavile različne organizacije, ki delujejo na območju Bežigrada. Pestrega dogajanja ni zmotil niti dež, ki nam je vmes malo ponagajal. Družili smo se in klepetali, sodelovali v različnih delavnicah, si ogledali zanimive nastope in se posladkali s palačinkami. Polni lepih vtisov in novih prijateljstev vstopamo se podajamo v novo sezono.
|
Izlet na Podpeško jezero
|
Po dolgem dveletnem premoru smo ponovno obudili sodelovanje z Vrtcem pod gradom, Enota Strossmayerjeva. Otroci in vzgojiteljica so nas povabili na izlet na Gradiško jezero. Vabilu sta se z veseljem odzvali članici Aiša in Metka, ki sta z njimi preživeli zanimivo in zabavno dopoldne. Zadovoljstvo je bilo obojestransko saj sta bili članici v veliko pomoč vzgojiteljici pri izpeljavi izleta. Veselimo se ponovnih srečanj in medgeneracijskih druženj.
Več fotografij=> |
Pohodništvo DCA Ljubljana
|
V torek smo imeli pohod na Gradež. Z vlakom smo se zapeljali do Velikih Lašč, pot pa smo po stari rimski cesti nadaljevali do vasi Ponikve. Občudovali smo lepo urejeno vas z lepimi hišami, ena od naših udeleženk pa nas je razvajala s kavico in keksi, ker smo šli mimo njene hiše. Pot smo nadaljevali po gozdu do spomenika, kjer je bil krščen Primož Trubar. Kmalu zatem smo prispeli v Gradež, kjer nas je pričakal prijazni domačin, ki nam je opisal zgodovino kraja in nam pokazal mnoge zanimivosti. Ogledali smo si tudi sušilnico sadja, malicali pa smo proseno kašo s suhimi slivami. To je stara slovenska jed, ki se jo spomnijo le nekateri. Spustili smo se proti gradu Turjak, kjer smo se z avtobusom odpravili proti Ljubljani. Udeležencev nas je bilo 21 in uživali smo v prijetnem vremenu in mnogih spoznanjih.
Več fotografij=> |
Jesenska razstava v knjižnici Prežihov Voranc
|
Članice, ki obiskujejo krožek ročnih del so vitrino v knjižnici Prežihov Voranc tokrat polepšale s kvačkanimi izdelki z jesensko tematiko. Listki, gobice, ježki, metulji in še mnogo drugih ličnih izdelkov bo tako v naslednjih dveh mesecih razveseljevalo obiskovalce knjižnice. Hvala našim ustvarjalkam in knjižnici, ki naše razstave z veseljem vedno sprejme.
|
Festival LUPA
|
V CNVOS, krovni mreži slovenskih nevladnih organizacij, so v četrtek, 8. septembra že 20. tradicionalno priredili vseslovenski Festival nevladnih organizacij LUPA. Jubilejni festival, na katerem smo delovanje predstavljale številne nevladne organizacije je potekal na Prešernovem trgu, Tromostovju in Stritarjevi ulici. Žal nam jo je vreme tokrat malce zagodlo, zato je festival potekal v malce okrnjeni obliki.
Seveda smo DCA-jevci s ponosom naše delo predstavljali na stojnici, se povezovali z ostalimi nevladnimi organizacijami in odgovarjali na vprašanja mimoidočih. Kljub grmenju in dežnim kapljam smo si naredili lep dan. Hvala organizatorjem in vsem, ki ste obiskali našo stojnico. Več fotografij=> |
Pevski zbor Livada v DSO Dravlje
|
Ljudski pevci, ki pod mentorstvom Jožice Volk, prepevajo v DCA Tržaška, so s prepevanjem popestrili vsakdan stanovalcev doma starejših občanov. Tokrat smo obiskali DSO Dravlje. Z venčkom ljudskih pesmi in recitacijami smo se predstavili v 35 minut trajajočem programu. Veseli smo bili, ker je marsikdo od stanovalcev doma veselo prepeval z nami.
Hvala DSO Dravlje za prijazen sprejem. Več fotografij=> |
FIT SENIOR - Teden športa,
|
Na Prešernovem trgu smo bili športno aktivni. V sodelovanju s Športno zvezo Ljubljane smo v sredo, 7.septembra, v sklopu Tedna športa, obeležili Dan športa za starejše. Na stojnici DCA smo posredovali informacije in se predstavljali s prstometom. Vsi, ki so opoldne še vztrajali z nami in imeli dovolj energije, so se razgibali na plesni telovadbi kar na sredini Prešernovega trga. Posebno vzdušje je, ko te pri gibanju spodbuja veliko turistov in srednješolcev, nekateri so se nam pri plesu tudi pridružili.
Več fotografij in posnetek=> |
Pohodništvo DCA Ljubljana
|
Včasih se ne izide, tako kot bi človek želel. Vandrovčki DCA smo danes nameravali na izlet v Polhov Gradec. Žal je vodnik zbolel, zato smo uporabili plan B. Ker smo bili zbrani na železniški postaji, smo se sprehodili do Centra mesta mimo Poljan, si ogledali nekaj starih stavb, nato mimo ljubljanskega gradu in ob Ljubljanici do Botaničnega vrta. Mimogrede smo v pekarni kupili slasten kruh, da ga odnesemo domov. Vrt počasi dobiva jesensko podobo, zato je cvetočih rastlin bolj malo. Imajo pa čebele še veliko dela, pridno so nabrano pospravile v čebelnjak, mi smo jih pa z veseljem opazovali.
Tudi kavico, sladoled in tortice smo si privoščili v čajnici Primula. Vse je bilo zelo slastno. Kljub začetnim težavam smo v prijetni družbi preživeli lep dan. Nabralo se je skoraj 9 km. Zapis in foto: Branka Lopič, članica in prostovoljka DCA Več fotografij=> |
Odprtje demenci prijazne točke
|
DCA-ji smo se s ponosom pridružili mreži demenci prijaznih točk. Verjamemo namreč, da je poznavanje specifik demence ter odkrit pogovor o njej ključ do preseganja stereotipov in s tem sobivanja v prijaznejši, strpnejši družbi.
Na otvoritvi so prisotne nagovorili predsednik MZU Ljubljana, g. Marjan Sedmak, predsednica Spominčice - Alzheimer Slovenja, ga. Štefanija L. Zlobec, dr. Božidar Štefan Voljč ter vodja programa DCA, ga. Katja Krivec. Vsi govorci so prisotnim podali mnogo koristnih informacij in s prisotnostjo obogatili ta pomemben dogodek. Za kulturni program je s prepevanjem ljudskih pesmi poskrbel pevski zbor Livada, pod mentorstvom Jožice Volk, ter Rudi Volk z deklamacijo sporočilno bogate pesmi z naslovom Počasi umira, avtorice Marthe Medeiros. Hvala vsem govorcem, nastopajočim in obiskovalcem DCA, ki ste z nami delili ta slavnostni trenutek. Več fotografij=> |
Pohodništvo DCA Ljubljana
|
Skoraj pet mesecev sem zaradi poškodbe pavziral s pohodi – enkrat se to mora končati in sem začel s pohodi. Tako se nas je v petek sedemnajsterica v štirih avtomobilih pripeljala do parkirišča Jezerce, od kjer smo pričeli naš pohod. Vsi kondicijsko dobro pripravljeni, smo zagrizli v strmino in že kar kmalu smo bili Pr*Jur na kavici in malici iz nahrbtnikov. Pot nas je vodila naprej na razgledne točke in zanimivosti, ki jih ponuja Krvavec v poletnem času. S stopničaste betonske terase, ki so jo zgradili ob starem hotelu, je sicer lep razgled, ni pa nič kaj prijeten pogled nanjo ... tudi s travnikov pod njo je (bi bil) lep pogled v dolino. A tukaj so verjetno interesi v smučarski sezoni, da se namestijo ležalniki in smučarji tam mežikajo proti soncu. Pot nas je vodila do Plečnikove kapelice Marije Snežne, kjer smo postali, da bi pozvonili za srečno pot, se fotografirali in odpravili proti vrhu Krvavca, na 1853 m nadmorske višine. Ob mogočni TV anteni smo se ustavili ob obeležju, ki je bilo postavljeno v spomin na 2. julij 1991, ko je JLA dvakrat raketirala oddajnik. Krajši postanek na vrhu za žigosanje planinskih dnevnikov in poglede naokoli. Žal so bili najvišji vrhovi zaviti v oblake, a nič ne de, mi smo uživali. Odprl se nam je tudi pogled na Kamnik in Kamniški vrh globoko pod nami, katerega smo pred dvema letoma osvojili. Kar kmalu smo se spustili na sedlo Razor in krepko zagrizli v strmino proti vrhu Zvoha, ki je bil s 1971 metri tokrat naša najvišja točka. Zopet žigosanje, malica, pogledi, fotografiranje, klepetanje vse vprek, smejanje ... skratka, eno samo uživanje nas je bilo. Na poti nazaj smo se spustili v Tiho dolino do samevajočih in zaprtih restavracij na plaži, tihih in skritih škratov in se po Škratovi stezi podali do zgornje postaje nihalke ter se mimo hotela Rezka (imeli so ohcet in zaprto za zunanje goste) skupaj z mukajočimi kravami sprehodili do parkirišča. Po vsej poti smo smučarji udeleženkam razlagali, da na vsem Krvavcu in naši prehojeni poti ni točke, kjer ne bi smučali, pa tudi s katere točke si lahko spustil smuči v adrenalinsko smuk vožnjo.
Ta petek nam bo pustil polno lepih spominov tudi s prehojenimi več kot 800 metri višine in čudovitih, nič za nevihte nevarnih oblakov, ki so se podili po nebu. Zapis in foto: prostovoljec Franci Hrastar Več fotografij=> |
Pohodništvo DCA Ljubljana,
|
Z vlakom se nas je 9 Vandrovčkov odpeljalo do železniške postaje Mengeš, nato smo prečkali železniško progo in naprej do mesta Mengeš. Po obvezni kavici v bližnji gostilni smo se odpravili v gozd. Lepo označena pot nas je vodila prav do cilja.
Z Mengeške koče na Gobavici, ki leži na nadmorski višini 433 m, se širijo lepi razgledi na Kamniške Alpe. Imajo pa tudi stajo s kozami in drugimi živalmi. Je eno od izhodišč za izlet na Rašico in Dobeno. Imeli smo veliko časa za klepet. Razvila se je marsikatera debata. Prav je prišla malica iz nahrbtnika, ker je koča odprta šele od desete ure dalje. Tudi vreme nam je bilo naklonjeno. Dobre volje smo se odpravili nazaj do izhodišča in na vlak proti Ljubljani. Zapis in foto: Branka Lopič, članica in prostovoljka DCA Več fotografij=> |
Pohodništvo DCA Ljubljana,
|
Pohod na Galetovec, 30. 8., je potekal v lepem vremenu in sproščenem ozračju. Zbrali smo se zjutraj na železniški postaji v Ljubljani, z vlakom je bila prijetna in hitra vožnja do Bohinjske Bele. Pot nas je vodila po makadamski cesti, po kolovozih in preko treh planin. Na eni planini je bila tudi čreda mlade govedi. Na vrhu smo imeli čudovit razgled na Bled, jezero in okoliške hribe. Spust je kar hitro minil, pot v Ljubljano so nekateri nadaljevali z vlakom, del ekipe pa je šel z avtobusom. Bilo nas je 16 pohodnikov in vrnili smo se čili, zdravi ter z lepim spominom na še en osvojeni vrh.
Zapisal: Prostovoljec in član DCA Marko Černetič Foto: Barbara Kregar Več fotografij=> |
Pohodništvo DCA Ljubljana,
|
Krekova koča na Ratitovcu slovi po dobri domači hrani, še posebej po flancatih. Zato se nas je 13 Hitrih polžkov odpravilo pokušat te dobrote in uživat v lepih razgledih na okoliške vrhove. Parkirali smo v idilični vasici Prtovč na 1010 m, kjer živi samo 20 prebivalcev. Od spomenika iz NOB, ki spominja, da je tu nekoč delovala partizanska bolnica Ratitovec in v spomin žrtvam vojne. Po slabih dveh urah razgibane hoje čez Povden smo dosegli kočo. Privoščili smo si počitek in malico in res so bili flancati zelo okusni. Nekaj zagnancev je skočilo še na bližnji vrh Altemaver, razgledov pa zaradi oblačnosti ni bilo kaj dosti. Po drugi poti, čez Razor smo se spustili v Prtovč do prijaznega domačina Toneta, ki nas je postregel s pijačo in odlično domačo zaseko. Kljub napovedanimi popoldanskimi nevihtami, smo imeli kar nekaj sonca in prelep dan.
Prostovoljec DCA Štefan Rojina Več fotografij=> |
Mednarodni festival Mladi levi 2022, slaščičarska delavnica
|
V sodelovanju z Zavodom Bunker je v DCA Povšetova potekala slaščičarska delavnica. Slaščičarski mojster Gorazd Potočnik je pripravil štiri zanimive recepte, nam jih predstavil in z nami delil nekaj zelo uporabnih nasvetov, ki olajšajo delo in slaščice dvignejo na višjo raven. Pripravili smo čokoladni ganaš, meringe, baklavo in lončke s sadnim moussom. Sladice niso lepe le na pogled, tudi okus je božanski, z njimi se bodo sladkali udeleženci zaključne prireditve na 25. Mednarodnem festivalu Mladi levi. Kot dobro usklajena ekipa smo sodelovali med seboj, se vmes zabavali in se naučili marsikaj novega. Zahvaljujemo se gospe Mojci Jug iz Zavoda Bunker, za povabilo k sodelovanju in chefu Gorazdu, ker je prijazno delil z nami svoje znanje. Predvsem pa iskrena hvala gospem: Aiši, Andrejki, Veri in Zmagi, ki so celo popoldne marljivo in skrbno pripravljale sladke dobrote.
Več fotografij=> |
Kolesarjenje DCA Ljubljana,
|
Četrtek, 25. 8. 2022, je bil prav prijeten dan in seveda smo se kolesarji iz DCA Ljubljana spet usedli na kolesa. Zopet je bila pred nami, štirinajsterico nas, dolga pot. Ljubljana Dolgi most– Brezovica – Log – Drenov grič - Vrhnika – Logatec – Laze – Planina – grad Haasberg in nazaj - Grčarevec – Kalce – Logatec – Vrhnika. Tukaj sem se poslovil od skupine in pot nadaljeval skozi Bistra – Borovnica – Podpeč – Jezero – Tomišelj – Brest – Ig – Škofljica – Pijava Gorica. Končno je tudi pri meni padla stotica, števec mi je pokazal 101,6 km.
Cilj našega izleta je bil grad Grad Hošperk (Haasberg) ki so ga v začetku 17. stoletja zgradili knezi Eggenbergi, ob vznožju starega srednjeveškega gradu, ki ga je zrušil potres. Ruševine nekdanjega baročnega dvorca se dvigajo nad sotesko reke Unice na južnem delu Planinskega polja. Dvorec je v tistem času veljal za najmogočnejši baročni dvorec na Slovenskem. Slovel je po bogati notranji opremi ter čudovitem parku, ki je danes žal ohranjen le deloma. Zadnji lastnik dvorca je bila rodbina Windischgrätz, ki ga je kupila leta 1846. Med drugo svetovno vojno so se plemiči izselili v Italijo, grad pa je najprej naselila italijanska, nato nemška vojska, leta 1944 pa so ga požgali. Popolnoma uničena je bila dragocena notranja oprema, arhiv rodbine in družinska grobnica zadnjih lastnikov dvorca rodbine Windischgrätz. Čez cesto, v neposredni bližini gradu, smo si ogledali star grajski hlev ter z zidovi obdano magično travnato dvorišče s prireditvenim prostorom, v katerem se nahaja tudi manjša etnološka zbirka z različnimi predmeti, ki so bili najdeni na tej lokaciji. Danes nas je vodja Jakob kar dolgo pustil čakati do prve kavice in osvežitve, saj smo se ustavili šele nazaj grede v kraju Laze, kjer smo bili v prijetnem ambientu zelo hitro postreženi. Skoraj sem zapel: »Najlepše so kelnarce….to vsak kolesarček ve….!« Vožnja nazaj je bila prijetna, predvsem po doooolgem Vrhniškem klancu, saj smo se peljali dol proti Vrhniki. Zapisal: Franci Hrastar Več fotografij=> |
Pohodništvo DCA Ljubljana
|
Izlet v hribe je gotovo ena boljših idej, sploh ker živimo v državi, ki premore veliko čudovitih gorskih razgledov. Današnjo sredo smo se Vandrovčki DCA odpravili na Uskovnico.
Z vlakom smo se peljali do Jesenic in nato prestopili na vlak za Bohinjsko Bistrico ter nadaljevali vožnjo z avtobusom do Pokljuke, kjer je bilo naše izhodišče. Pot smo nadaljevali peš, po gozdni poti, mimo lepih pašnikov do idilične planine Uskovnica, kjer smo se v novi koči okrepčali s slastnimi štruklji in drugimi gorskimi dobrotami. Vzeli smo si tudi čas za klepet in počitek. Pot nazaj je bila malce "težja" kajti se vzpenja. Potrebovali smo malce več časa za počitek od pihanja in sopihanja, toda mi se ne damo. Vsi smo brez problema prišli na cilj. Zopet se je začela bitka za sedež na avtobusu. Ker to že obvladamo, nas je vseh petindvajset udeležencev pohoda dobilo sedež na avtobusu do Bohinjske Bistrice oziroma do železniške postaje. Malo smo bili na trnih ali bomo pravočasno ulovili vlak do Jesenic, a se je vse srečno izteklo. Vlak, ki nas je odpeljal je imel zamudo zato smo na Jesenicah čakali uro na naslednji vlak za Ljubljano. Naše čakanje se je izplačalo. Pripeljal je novi modri vlak. Prav važno in udobno smo sedeli v drugem nadstropju in uživali v vožnji. Prijetno utrujeni smo v Ljubljano prispeli okoli devete ure. Nabralo se je okoli 12 km. Zapis in foto: Branka Lopič, članica in prostovoljka DCA Več fotografij=> |
Ogled snemanja otroške oddaje na RTV
|
Danes smo ljubitelji filma in filmskega krožka v DCA imeli priložnost obiskati RTV v Ljubljani in si ogledati snemanje otroške oddaje. Enkratna izkušnja. Izvedeli smo, kako otroke pripravljajo na snemanje, naše oči so švigale sem ter tja po studiu, da ne bi česa zamudili. Videli smo, kolikokrat je treba posneti, da je vse, tako kot je treba. Njihov ekipni duh je neverjeten. Vse deluje, kot je treba. Tudi v režijo smo pokukali. Tu je bilo zanimivo, kako režiser Marko Naberšnik obvlada kamere v studiu in jih usmerja.
Lepa izkušnja. Zopet nekaj novega znanja. Zapis in foto: Branka Lopič, članica in prostovoljka DCA Več fotografij=> |
Kolesarjenje DCA Ljubljana
|
Četrtek je dan za kolesarjenje z Jakobom v DCA Ljubljana in tudi tokrat ni bilo nič drugače. Pot nas je vodila iz Ljubljane (202 nmv), skozi Vodice, Brnik, Cerklje na Gorenjskem (391 nmv) – Grad (430 nmv) – vzpon na Ambrož pod Krvavcem do turistične kmetije Pr*Ambružarju (1100 nmv) – Cerklje – Pšenična polica – Komenda – Mengeš – in v Črnuče, kjer je skupino vihar spravil vsakega v svoje zavetišče. Po čakanju na konec nevihte sem odkolesaril nazaj v Šentjakob in do BTC, kamor me je moja draga prišla iskati, pa se mi je nabralo kar 76 km. Skupno smo premagali 898 m nadmorske višine (direktnega vzpona je bilo za 670 m).
Zapisal: Franci Hrastar Več fotografij=> |
Ogled Slovenskega etnografskega muzeja
|
V spremstvu prostovoljke Irene Kazazić so si članice DCA v Slovenskem etnografskem muzeju ogledale 3 razstave, skozi katere jih je popeljala vodička. Ogledali so si stalno razstavo Plečnikova Lectarija ter gostujočo razstavo Zlata doba Plečnikove arhitekture pri kateri vidimo Plečnikove arhitekturne dosežke skozi oči treh fotografov, Plečnikovih sodobnikov: Peter Naglič, Vekoslav Kramarič in Anton Šušteršič. Ogledali so si še zbirko umetnosti NSK in SEM, primerjalno razstavo dveh ljudskih umetnosti z naslovom Ljudska umetnost med domom in svetom. Članice so na ogledu nadvse uživale in izrazile željo po ponovnih tovrstnih skupnih ogledih.
Več fotografij=> |
Pohodništvo DCA,
|
Zadnje čase smo Vandrovčki veliko potovali z vlaki in avtobusi. Odkar imamo "rdečo kartico," jo pridno izkoriščamo. Današnja sreda je bila namenjena samo hoji. Kar dvajset nas je bilo. Odločili smo se, da prehodimo eno izmed poti na Mostec in Rožnik. Izkazalo se je, da je kar nekaj pohodnikov prvič prehodilo današnjo pot.
Na vrh Mosteca in Rožnika pelje veliko poti. Za izhodišče smo si izbrali Koseški bajer, nadaljevali pot naravnost, nato prečkali asfaltno pot in nadaljevali proti Mostecu do skakalnic. Z vrha smo si ogledali skakalnice kjer se kalijo naši mladi skakalci. Nadaljevali smo po senčni poti do Rožnika, pomalicali, se dodobra naklepetali, saj nam tem nikoli ne zmanjka. Vse pride na vrsto od hrane do zobarja. Pot domov smo nadaljevali v dveh skupinah. Nekateri so odšli proti Šiški, drugim je bolj odgovarjala pot proti parku Tivoli. Še malo kave in ledene kave za okrepčilo ob Tivolskem ribniku in vsak je odšel svojo pot proti domu. Nabralo se je 11 km. Zapis in foto: Branka Lopič, članica in prostovoljka DCA Več fotografij=> |
Pohodništvo DCA
|
Lepi izleti, so po navadi tisti, na katerih se imamo lepo in se vrnemo z bogatejšimi izkušnjami.
Danes smo se Vandrovčki DCA odpravili raziskovat Bohinj. Kot običajno smo se zjutraj zbrali pod uro na železniški postaji. Z vlakom smo se peljali do Jesenic, nato prestopili na vlak za Bohinjsko Bistrico. Malo smo počakali na avtobus za Bohinj, ker nam je predvideni odpeljal zaradi zamud. Dobro, da smo navajeni vse mogočega z avtobusi in vlaki, pa nas to ni kaj dosti pretreslo. Saj imamo čas, saj smo v pokoju... pa je bila zadeva rešena. Končno prispemo do Bohinja, gremo na kavico, malo poklepetamo, nato pot pod noge. Vodič nas je popeljal po lepi poti okoli Bohinjskega jezera. Med potjo smo občudovali jezero, ki se je lesketalo v vsej svoji lepoti, kopalce, turiste in še marsikaj. V Bohinjskem kampu, ki je bil mimogrede čisto zaseden, smo se malo okrepčali in počakali, da se peljemo z ladjico na začetek svoje poti. Vožnja z ladjico je bila prijetna in zanimiva. Dan je hitro minil, malo sladoleda pa je bilo že potrebno nazaj na avtobus proti Ljubljani. Na avtobusni postaji pa velika množica ljudi, vsi so hoteli na avtobus. V glavah smo imeli že takšne in drugačne scenarije, če ne dobimo sedeža proti Ljubljani. Ni bilo potrebno nobenega dodatnega scenarija, avtobus je z malo zamude začuda prišel prazen. Prijazen šofer nas je lepo in varno pripeljal do Ljubljane. Še na gasilsko sliko smo pozabili. Naredili smo 12 km, bilo nas je 25. Zopet smo si naredili lep dan. Zapis in foto: Branka Lopič, članica in prostovoljka DCA Več fotografij=> |
Pohodništvo DCA
|
Ko vlada vročina v dolini, se je pametno umakniti v gore, kjer je hladneje. Še posebej je prijetno, če pot poteka po gozdu. Tako se nas je 11 Hitrih polžkov podalo v bohinjske gore, na 1761 m visoki Pršivec. Vozila smo pustili v Srednji vasi, od tam pa nas je minibus odpeljal na naše izhodišče na planino Blato. Po urici hoje smo že dosegli kočo na planini Jezero. Kratka malica in že smo jo mahnili naprej proti planini Viševnik. Po uri in pol hoje smo že občudovali čudovito panoramo na vse strani, saj sodi Pršivec med bolj razgledne gore. Lepo se vidi Triglav in gore okoli njega, pod nami na drugi strani pa Bohinjsko jezero in nad njim Spodnje Bohinjske gore. Po obveznem slikanju in okrepčilu, smo jo potegnili nazaj na planino Blato, kjer nas je že čakal prevoz. Malce utrujeni in polni lepih vtisov smo tako zaključili dan.
Prostovoljec in član DCA Štefan Rojina Več fotografij=> |
Vandrovčki na pohodu od Lesc do Bleda
|
Tokrat smo se Vandrovčki DCA, sproščeno kot vedno, odpeljali s sodobnim dvonadstropnim vlakom do Lesc. Peljali smo se kot "grofje" v drugem nadstropju vlaka in uživali v res prekrasni vožnji. Kar malo ponosni smo bili, da imajo SŽ tako lepe vlake. V Lescah je bilo naše izhodišče, pot je vodila mimo konjeniškega kluba, Šobčevega bajerja, campa RIVER, ki smo si ga ogledali in se čudili njegovi urejenosti. Prečkali smo most čez Savo Dolinko in po stari cesti do bencinske črpalke na Bledu, kjer se pešpot tudi konča. Sama pot je asfaltirana, primerna za kolesarje in pešce, žal so si jo kolesarji čisto prisvojili in je potrebna previdnost, da ne pride do nesreče. Sama pot je dolga 4 km, ampak od železniške postaje do začetka poti in do jezera je še kar nekaj km. Nabralo se je 10 km. Nekateri so naredili še krog okoli jezera.
Tudi kavico smo si privoščili, malo poklepetali in z udobnim avtobusom odpotovali proti Ljubljani. Tokrat nam je bil še avtobus naklonjen. Peljal je neposredno Bled-Ljubljana. V eni uri smo bili v Ljubljani. Zapis in foto: Branka Lopič, članica in prostovoljka DCA Več fotografij=> |
Razstava likovnih del in izdelkov iz ustvarjalnih delavnic članic
|
Knjižnica Dr. France Škerl se nahaja v naselju BS3, v njej, člani in članice DCA Ljubljana, enkrat letno razstavljajo. Tokrat smo na ogled postavili različna likovna dela in unikatne izdelke, ki so nastajali v DCA Povšetova, Puhova in Tržaška. Na razstavi so se tako znašla likovna dela v akvarelni tehniki, v neurographic art tehniki lahko občudujete fraktal v akvarelu, najdete pa tudi zanimive glinene izdelke in prav posebne pletene unikatne izdelke : torbice, pokrivala in igrače.
Predstavljene umetnine so iz različnih materialov in prav tako so različne tematike ustvarjanja, kar naredi razstavo zanimivo in posebno. Vsem avtoricam čestitamo za čudovite izdelke, razstava je na ogled do konca avgusta 2022. Več fotografij=> |
Pohodništvo DCA
|
Vandrovčki DCA smo se potepali po Mojstrani in dolini Vrat. Imamo novo izkušnjo z avtobusi. Iz Ljubljane v Mojstrano nobenega problema. V Mojstrani se je pa začelo. Trije vozni redi turističnega avtobusa, pa vsak drugačna verzija. Po uri čakanja, spraševanja in telefoniranja se je le pojavil avtobus in nas, huraaa, popeljal do doline Vrat. Nekaj kondicijsko bolje pripravljenih se je odpravilo kar peš do slapa Peričnik, nato pa na avtobus proti Vratom.
Ves trud s čakanjem na avtobus je bil pozabljen. Po nekaj malega hoje se nam je odprl pogled na naše prelepe planine, malo smo videli tudi severno steno Triglava. Žal je bila polovico v megli. Sledilo je fotografiranje, ogled Aljaževega doma, uživanje v lepotah narave in pot proti avtobusu, ki nas je zapeljal do slapa Peričnik. Nato pa smo šli peš nazaj do Mojstrane. Vreme nam je dobro služilo, bil je ravno pravšnji za pohod. 24 nas je uživalo v dobri družbi, pojedli smo slastne pice in se odpravili na avtobus proti Ljubljani. Bilo nas je kar štiriindvajset. Zapis in foto: Branka Lopič, članica in prostovoljka DCA Več fotografij=> |
Pohodništvo DCA Ljubljana,
|
Vandrovčki DCA smo danes prehodili del poti na Vršiču, nekateri pa pot do Krnice. Iz Ljubljane smo se z avtobusom peljali do Kranjske Gore. Do tukaj je bilo vse lepo in prav. Načrt je bil, da v Kranjski Gori prestopimo na avtobus za Vršič, žal ni bilo prostora za vse, zato jih je nekaj ostalo na Kranjskogorski postaji. Odločili so se za izlet v Krnico, srečneži na avtobusu pa po načrtu do Vršiča. Prehodili smo pot od Vršiča do Erjavčeve koče, kjer nas je z zamudo čakal avtobus. Potem pa ob jezeru Jasna nadaljevali pot do avtobusne postaje, od tam pa na avtobus za Ljubljano.
Bilo nas je kar 23. Lepo smo preživeli dan na 26 stopinj C. Seveda ni manjkala malica in dobra kavica. Zopet smo si popestrili en lep sončen dan. Zapis in foto: Branka Lopič, članica in prostovoljka DCA Več fotografij=> |
Pohodništvo DCA
|
V torek, 12. 7., smo imeli pohod na Kamniški vrh. Pot je potekala po gozdu in kolovozih, le zadnji del smo se povzpeli po grebenu. Na vrhu se nam je odprl čudovit razgled na sosednje hribe in na Kamniško polje, k temu je prispevalo tudi vreme, ki je bilo sončno z delno visoko oblačnostjo. Pohoda se je udeležilo enajst članov. Na izhodišče smo se pripeljali z osebnimi vozili. Po zaključku pohoda smo se ustavili v Kamniški Bistrici na malici, kjer smo napravili analizo in se dogovorili za naslednji pohod.
Zapis: Marko Černetič Foto: Darko Kos Več fotografij=> |
Vandrovčki v parku Brdo pri Kranju
|
Tokrat smo izpeljali še en lep izlet. Kar 26 nas je bilo. Z avtobusom smo se odpeljali do Kranja, nato z lokalnim avtobusom in nekaj peš do Parka Brdo.
V parku se na 500 hektarih razprostirajo gozdovi, drevoredi, ribniki, ki ponujajo redek in zato še toliko bolj mogočen prizor, v katerem se daljna preteklost nevsiljivo zliva z novimi časi. Počasi in z zanimanjem smo si ogledali park in se čudili njegovi urejenosti. Po osmih km hoje smo se z lepimi občutki odpravili proti Kranju, kjer smo si privoščili malico in tako želeno pijačo. Dobre volje smo se z avtobusom iz Kranja odpeljali domov v Ljubljano. Zapis in foto: Branka Lopič, članica in prostovoljka DCA Več fotografij=> |
Medgeneracijska stripovska delavnica
|
Poletno dopoldne smo v DCA Zalog preživeli v pisani družbi vnukov. Skupaj smo se učili risati živali, največ zanimanja pa sta požela samorog in muca. Čas je ob zabavi hitro minil, ostale pa so nam čudovite risbe in spomini na lepo preživeto dopoldne.
|
Razstava kvačkanih klobukov v knjižnici Prežihov Voranc
|
Pisani, kvačkani klobuki so prav gotovo lep modni dodatek v teh s soncem obsijanih dneh. Tudi članice, ki v DCA Tržaška obiskujejo krožek ročnih del, so jih pod mentorstvom Cvetke Perša Manušič naredile celo paleto. Različnih oblik, barv in z dodatki velikih cvetov, bodo zagotovo popestrili tudi prostore knjižnice Prežihov Voranc, kjer smo sedaj že stalni gostje. Hvala knjižnici za gostoljubje.
|
Kolesarjenje DCA Ljubljana,
|
Tudi v poletni vročini kolesarji DCA kolesarimo, zato krenemo iz zbirnega mesta že ob 8.00 zjutraj. Za kolesarski izlet v Tunjice smo krenili iz zbirnega mesta BTC. Zbralo se nas je 12. Potek poti je potekal tako: Ljubljana - Šentjakob - Podgorica - Dragomelj - Mala Loka - Prelog - Gorjuša - Dob - Češenik - Turnše - Radomlje - Voljči Potok - Kamnik - Tunjice - Tunjiška Mlaka - Košiše - Zalog - Lahovče - Vodice - Skaručna - Povodje - Šmartno pod Šmarno goro - Tacen - Vižmarje - Lj. Šiška.
V Tunjicah smo si ogledali Naravni zdravilni gaj Tunjice, ki se nahaja sredi gozda na zemljišču 10000 m2, kjer se v blagem naklonu zvrsti več energijskih centrov in izvir žive vode. Ogledali smo si tudi cerkev Sv. Ane. Cerkev Sv. Ane je božjepotna cerkev, ki stoji na Vinskem vrhu nad Tunjicami. Zgrajena je v poznobaročnem slogu. Če smo se do Tunjic vzpenjali, smo iz Tunjic proti Zalogu kolesarili navzdol po lepi asfaltirani gozdni cesti. To je bil užitek kolesarjenja. Iz Zaloga pri Cerkljah smo zavili po bližnjici do Lahovče in nato do Vodic. V Ljubljano smo prišli malo čez 13 uro. Prevozili smo 80 km. Več fotografij=> Jakob, prostovoljec DCA |
Podelitev priznanj na prireditvi
|
Včeraj je v Kongresnem centru Brdo potekala zaključna prireditev natečaja Prostovoljec leta 2021, ki ga organizira Mladinski svet Slovenije (MSS) Prireditev je gostil častni pokrovitelj projekta Prostovoljec leta predsednik Republike Slovenije Borut Pahor, ki je že deseto leto častni pokrovitelj natečaja in je imel na prireditvi slavnostni nagovor, v katerem je med drugim dejal »Ko stojim pred vami in vam gledam v oči, vidim svet, kakršen bi moral biti. Svet, utemeljen na solidarnosti, sodelovanju, sočutju, človeški toplini in nesebičnosti. Svet, v katerem nihče ne bo ostal zadaj, saj se bo vedno našla roka, ki mu bo pomagala, da nadaljuje svojo pot.«
Čestitamo našim prostovoljkam in prostovoljcu, Jerneju Černicu, Andrejki Fatur Videtič, Doroteji Grager, Muhibi Jušič, Joži Kos, Danici Krempl, Uršuli Vreček in Vandi Žužek, ki so za sodelovanje v natečaju prijeli priznanje. Iskreno se vam zahvaljujemo za vaš čas in nesebično pripravljenost deliti vaše znanje in toplino, s katerimi soustvarjate program DCA. Ponosni smo, da ste naši sodelavci! Več fotografij=> |
Pohodništvo DCA,
|
Na Dan državnosti je v krajih občine Škofljica potekal že 26. pohod po Svarunovi poti. Velika skupina pohodnikov smo se zjutraj formirali v dve skupini in se pod vodstvom organizatorjev podali na pot. Seveda so pot mnogi prehodili izven organiziranih skupin, saj so mnoge čakale še tekaške, kolesarske ali družinske popoldanske obveznosti. Mnogo zanimivosti smo izvedeli na postankih ob poti, kje so nas domačini pogostili z vsemi mogočimi dobrotami. Že na Zalogu nas je pričakala baronica z dvorca Lisičje in v rojstnem kraju Janeza Primica Nepomuka, slovenskega razsvetljenskega pesnika, prevajalca, pisatelja in profesorja povedala veliko zanimivosti o njem. Naslednji postanek v vasici Blato je bil za osvežitev in kaj sladkega za pod zob, kar na pravem mestu. Na Dreniku pa nas je kot višek degustacij čakala lanena potica, starodobniki in Olga Marguč, največja poznavalka lanu tega območja, ki nam je o tej industrijski rastlini natrosila toliko novega, da smo se druga skupina pri njej zadržali kar predolgo. Sledil je višek pohoda, ko nas je na Gradišču pričakal sam Svarun, glavni junak Finžgarjev povesti Pod svobodnim soncem. Obvezno fotografiranje z njim in ob tem nam je povedal od kje je prišel in kam je namenjen. Nas je pot vodila še na najvišjo točko – Vrh nad Želimljami, kjer smo v cerkvici Sv Petra doživeli uro zgodovine o njej in svetnicah, ki krasijo njeno notranjost. Seveda smo morali še v dolino, kjer je v Želimljem služboval in pod mogočno lipo pisal slovenski pisatelj, dramatik, prevajalec in duhovnik Fran Saleški Finžgar. Čas nas je priganjal in namesto 23 km dolge poti, smo pohod zaključili kar po 15 km, saj smo imeli zagotovljen prevoz do izhodišča pri Ruskovem kozolcu na Škofljici, kje so za krajši kulturni program s pesmijo poskrbeli Ljudski pevci Škurh z Društva upokojencev Škofljica. Pohoda se je udeležila tudi skupinica Ukrajinskih deklet, ki je morala zaradi vojne zapustiti svoje domove in živijo pri sorodnikih v Ljubljani.
Zapisal Franci Hrastar 25. junija 2022 Več fotografij=> |
Kolesarjenje DCA,
|
Ta četrtek smo kolesarji DCA imeli pravo hribovsko turo. Pot je potekala: Lj.Prule - Matena - Iška Loka - Ig - Kremenica - Sarsko - Klada - Golo - Visoko - Zapotok - Osredek - Centa - Purkače - Sekerišče - Krvava Peč - Strletje - Pečki - Rob - Dolščaki - Knej - Podlog - Rašica - Ponikve - Škocjan - Gradež - Turjak - Želimlje - Škofljica - Lavrica - Ljubljana.
Pot smo pričeli iz Špice. Prvi precej strm klanec se je začel, ko smo zavili iz glavne ceste v smeri proti Sarskem. Od vasi Klada proti Golem pa se je začel pravi ubijalski klanec s 18% naklonom, ki je kolesarje brez E pomoči precej namočil. Prvič smo kolesarili skozi hribovske vasi oz. zaselke Centa, Purkače, Sekerišče, Strletje, Pečki, Krvava Peč. Nad Krvavo Pečjo so Krvavške pečine in cerkev Sv. Lenarta. V nekdanji šoli je tudi Dom veteranov vojne za Slovenijo. Skozi Krvavo Peč poteka tudi Evropska peš pot E 6. Iz Krvave Peči smo nadaljevali proti Robu, Rašici in Ponikvami, kjer smo se v lokalu Adam okrepčali. Iz Ponikve smo zavili na označeno kolesarsko pot, ki je vodila v Škocjan in naprej proti Turjaku. Iz Turjaka smo nadaljevali pot po serpentinasti cesti proti Želimljam. Do Ljubljane smo potrebovali dobrih pol ure. Kolesarili smo po petih občinah: MOL, Ig, Velike Lašče, Videm Dobrepolje, Škofljica. Prevozili smo 80 km in premagali 900 m višinske razlike. Jakob, prostovoljec DCA |
Pohodništvo DCA
|
Vandrovčki DCA smo se v sredo, ko je naš dan za pohajkovanje odpeljali z mestnim avtobusom proti Podpeškemu jezeru. Odločili smo se za daljši pohod do cerkve Sv. Tomaža. Nihče od nas še ni slišal za to lokacijo, zato nam je bila še bolj zanimiva. Po senci in ob klepetu smo prišli na cilj. Malo smo poklepetali, se odpočili, popili vodo, pomalicali in po senci prišli nazaj do izhodišča.
Zanimiva cerkev je podružnična cerkev župnije Preserje. Cerkev stoji na višini 569 m, na robu vasi Planinca. Njen nastanek sega najverjetneje v pozno 13. stoletje. Nabralo se je 12 km. Zapis in foto: Branka Lopič, članica in prostovoljka DCA Več fotografij=> |
Arhitektura Ljubljane od Emone do Plečnika
|
Na prvi poletni dan nas je etnologinja in umetnostna zgodovinarka, Ana Vrhovec, popeljala po poteh Plečnikove Ljubljane. Bilo je zelo zanimivo, poučno in zabavno. Kljub vročemu dopoldnevu nam je uspelo videti in izvedeti marsikaj kar se nismo slišali. Naša prijazna vodička se je res potrudila in hvala ji. Vsem želim mirno kresno noč, polno čarovnije, mladostne energije in lepo poletje.
Alenka Molk, članica DCA |
Razstava kvačkanih prtičkov v knjižnici Prežihov Voranc
|
V knjižnici Prežihov Voranc na Viču, smo sedaj že dobro poznani, saj tam pogosto razstavljamo izdelke naših članic in članov.
Članice, ki obiskujejo krožek ročnih del, so tokrat na ogled postavile kvačkane prtičke in šopke rož. Razstavo si lahko ogledate do konca julija. |
MAVRIČNI MESEC IN CERTIFIKAT LGBT PRIJAZNA ORGANIZACIJA
|
Dnevni centri aktivnosti za starejše Ljubljana, kot nosilci certifikata LGBT prijazno, se zavzemamo za vzpostavitev vključujočega prostora za vse člane in zaposlene, neglede na spolno usmerjenost, leta, raso ter druge osebne okoliščine. Letos smo se zato priključili akciji Mavrični mesec, mesec ozaveščanja o pravicah LGBT+ oseb. V pisarnah vseh naših centrov imamo zato izobešeno mavrično zastavico, ki predstavlja našo podporo LGBT+ skupnosti. Zavedamo se, da je homoseksualnost med starejšimi (pre)pogosto tabu tema, prežeta z mnogimi stereotipi in globoko diskriminacijo. »Starejši geji in lezbijke so ena od najbolj nevidnih socialnih skupin, saj doživljajo dvojno nevidnost: v zahodnih družbah, ki slavi mladost, so nevidni kot starejši in kot starejši istospolno usmerjeni. (Maljevac, Kuhar in Švab, 2021). Nevidnost ohranja in poganja diskriminacijo, ki se kaže v slabšem duševnem zdravju, slabši zdravstveni in socialni oskrbi starejših LGBT+ oseb.
Vse bolj je pomembno, da kot družba stopimo skupaj, govorimo o naših razlikah in te tudi sprejemamo saj le tako bomo lahko dosegli prave spremembe, ki bodo vodile v boljšo prihodnost za vse. Vir: Revija Socialno delo letnik 61, št. 1. Dosegljivo na: https://www.revija-socialnodelo.si |
Kolesarjenje DCA Ljubljana,
|
Zanimiva krožna kolesarska pot, ki je kolesarje DCA popeljala pod jugozahodne obronke Jelovice in na Jamnik od koder smo uživali v enem izmed najlepših razgledov na Kranjsko - Sorško polje.
Kolesarsko pot smo, kot običajno, pričeli iz Ljubljane v Kranj nato v Naklo in Podbrezje. Iz glavne ceste v Podbrezju smo zavili levo za Podnart in Kropo. Ko smo prikolesarili v Kropo, nas je pot pripeljala naravnost na Glavni trg ali Plac. Ustavili smo se v gostilni Pr Kovač, kjer smo se okrepčali in odžejali. Na trgu smo si ogledali fužinarske hiše v Kropo, ki so večinoma dvonadstropne stanovanjske stavbe s pročeljem obrnjena proti potoku Kroparica in cesti, zadaj pa naslonjena na strmi breg. Kropa slovi po železarski in kovaški dejavnosti. Bogata zapuščina ročnega kovanja žebljev in umetniškega kovanja je izpričana v Kovaškem muzeju v Kropi. Prav na koncu kraja so ob cesti na Jamnik ostanki talilne peči iz 14. stol., kjer smo si jo ogledali. Peč imenovana Slovenska peč je najstarejša ohranjena talilnica železa v Sloveniji. Pot smo nadaljevali skozi vas in sredi vasi zavili desno čez most, nato levo pri smerokazu za Jamnik. Cesta se je proti Jamniku vseskozi vzpenjala, naklon pa je do vrha 5 - 6 km, klanca kar 10 - 12%. Malo pred vrhom smo se oddahnili in si privoščili pogled na cerkev Sv. Primoža. Jamnik je res čudovit greben, ki leži na nadmorski višini 831 m. Po kratkem počitku na vrhu smo nadaljevali pot proti Dražgošam. V vasi Lajše smo zavili levo proti Selcam. Cesta se je strmo spuščala in smo v slabih 15 min prikolesarili do glavne ceste ki povezuje Železnike s Škofjo Loko. V Škofjo Loko smo prispeli relativno hitro, ker se je cesta rahlo spuščala. Iz Škofje Loke proti Medvodam pa smo kolesarili po nam znani cesti mimo Pungerta, Gosteče, Sora, Rakovnik, Vaše, Goričane. Iz Medvod pa smo vrteli pedala proti Mednem, Stanežičah in že smo bili na Celovški cesti v Ljubljani. Pot je bila kar naporna saj smo bili na kolesu cca 7 ur in prevozili 100 kilometrov. Jakob, prostovoljec DCA Več fotografij=> |
Koža ni roža
|
Preden se odpravimo na dopust in se predamo brezkrbnosti in božanju sončnih žarkov je prav, da se podučimo o tem kako si zaščititi kožo. Vse o pravilni zaščiti kože in nevarnostim, ki jih s sabo prinaša pretirano izpostavljanje sončnim žarkom, nam je povedala dipl. m.s. Karmen Seljak, iz ZD Vič. Hvala za vse koristne informacije, ki nam bodo v teh vročih dneh prišle zelo prav.
|
Letovanje Žusterna, peti dan,
|
Kar je lepo, hitro mine. Danes se odpravljamo proti domu. Zjutraj smo čas izkoristili še za zadnje kopanje, sprehod ob morju, manjkala pa ni niti jutranja telovadba. Na poti smo se ustavili v Marezigah, kjer smo lahko poizkusili vino, vinsko tortico, sladoled in še marsikaj drugega. Tudi razgled je bil fenomenalen. Ob tej priložnosti se iskreno zahvaljujemo vsem prostovoljcem, ki so tudi na letovanju obogatili naš program.
Celotno izkušnjo letovanja lahko opišemo kot prelep, dopustniški preplet bogatih izkušenj, s katerimi smo se med sabo še bolj povezali. Hvala vsem za pozitivno izkušnjo. Drugo leto pa spet. |
Letovanje Žusterna, četrti dan
|
Juhuhu, še vedno smo ob lepi slovenski obali:). Kot je sedaj že naš jutranji ritual smo se na aktiven dan pripravili z jutranjo telovadbo. Sledila je še joga, vodna aerobika in sprehod do Kopra, kjer smo si po zagotovilu domačinov privoščili najboljši sladoled na svetu. Njami, naše brbončice so res predle od zadovoljstva. Uživali smo v soncu, kopanju in veseli družbi. V popoldanskih urah je sledil chi gong in rajanje na zaključnem večeru. Za uverturo v večerno dogajanje je poskrbela Lidija, ki nas je z jogo smeha vse spravila v dobro voljo. Dobra glasba, ples in druženje sta se zavlekla v čas, ko so tudi že v hotelu začele ugašati luči. Jutri se bomo na poti v Ljubljano ustavili na prav posebnem mestu, ki pa naj zaenkrat ostane skrivnost. Več vam povemo jutri.
Več fotografij=> |
Letovanja Žusterna, tretji dan
|
Današnji dan je bil še posebej pester. Kot vsako jutro smo se prebudili z jutranjo telovadbo in okusnim zajtrkom. Sara je poskrbela, da smo vse odvečne kalorije izgubili ob dinamični aerobiki v bazenu. Polni pričakovanj prav posebnega obiska pohodniške skupine Vandrovčki, smo si čas krajšali z ustvarjalnimi delavnicami, ki jih je vodila Branka. Pod spretnimi prsti naših članic so nastale lične škatlice in unikatni kamenčki. Sledilo je veselo snidenje in kopanje z Vandrovči, ki so temu dnevu dali poseben pečat. Skupaj smo se po pešpoti odpravili v Koper, kjer sta nas pričakali Anja in mami Marina. Kot domačinki sta nam na uro dolgem vodenem ogledu povedali veliko zanimivosti o tem prelepem, obmorskem mestu. Pošteno smo morali pospešiti korak, da smo ob 18. uri ujeli začetek proslave ob 12. rojstnem dnevu CDA Koper. Naši prijatelji so nas v dnevnem centru zelo lepo sprejeli, proslavi pa je sledila pogostitev in druženje ob plesu. Nikakor se nam ni mudilo v hotel, zato smo si na koncu izborili še zadnjo pesem. Energija je bila res prava! CDA - ju Koper ob tej priliki iskreno čestitamo za rojstni dan in jim želimo uspešno delo še naprej. Ob romantični morski promenadi smo naredili še zadnjo fotko ob barvni fontani. Bolj utrujeni smo le našli pot v svoje sobe, najbolj energične pa je prazna postelja čakala še dolgo v noč.
Več fotografij=> |
Letovanje Žusterna - drugi dan
|
Dca-jevci smo nadvse aktivno preživeli tudi drugi dan letovanja. Razvajalo nas je sonce, morje se je ogrelo na 23 stopinj, zato smo se vsi lahko pošteno osvežili v morski vodi. Bazenski kompleks, morje, krasne sprehajalne poti in pester program je vsakemu izmed prisotnih omogočal pestro izbiro. Zgodaj zjutraj smo se na jutranji telovadbi razgibali z Nado, kmalu zatem se nas je cela četica podala na pohod do Izole, s Saro smo se razgibali na vodni aerobiki, možgančke pa smo si krajšali tudi z igranjem taroka. V popoldanskem času smo se sprostili še ob EFT-u z Jožico in jogi z Nado. Sledila je obilna večerja in filmski večer na katerem smo si na velikem platnu ogledali film "Legende v Vegasu".
Pošiljamo vam objem in lep morski pozdrav. Jutri se bomo udeležili praznovanja CDA Koper, kjer se nam bo pridružila tudi pohodniška skupina Vandrovčki. Juhuhu, se že veselimo:). Več fotografij=> |
Vaje za vadbo spomina in zbranosti
|
V sodelovanju z Gerontološkim društvom smo izpeljali še zadnji dve delavnici v sklopu brezplačnih delavnic, Vaje za vadbo spomina in zbranosti. S pomočjo študentke socialne gerontologije, so člani reševali knjižico z vajami, ki nam pomagajo, da načrtno aktiviramo možganske celice. Miselna aktivnost pa je bistvenega pomena za zdravo in aktivno staranje. Zahvaljujemo se Gerontološkemu društvu za vseh sedem izpeljanih delavnic.
|
Letovanje - Žusterna
|
Ob devetih smo krenili iz Dolgega mosta novim dogodivščinam naproti. Pot nas je najprej ponesla v Piran, kjer smo se nadihali svežega morskega zraka, popili kavico, se okrepčali, od tam pa pot nadaljevali v hotel Žusterna. Namestili smo se v prijetno ohlajenih sobah, malo počivali, nato pa aktivno kot znamo le DCA-jevci krenili k morju, se okopali in uživali v prijetni družbi. Ob 17.00 smo se z Darinko sproščali ob chi gongu in uživali ob zavedanju, da smo prav zares na morju. Sledila je okusna in obilna večerja, po njej pa še družabni večer z bingom. Da pa pridobitev nagrad ne bila tako preprosta, smo si čas popestrili s prav posebnimi nalogami. Naključno izžrebane številke, so prinašale popestritev v obliki plesa makarene, petja, izviti pa smo se morali tudi iz zapletenega gordijskega vozla. Prvi trije, ki so napolnili bingo listek z vsemi številkami, so prejeli privlačne nagrade. Dan smo tako zaključili nasmejani, prijetno utrujeni in polni pričakovanj.
Več fotografij=> |
Pevski zbor Livada v Deos Črnuče
|
Ljudski pevci, ki pod mentorstvom Jožice Volk, prepevajo v DCA Tržaška, so po dolgem času lahko s prepavanjem spet popestili vsakdan stanovalcev doma starejših občanov. Tokrat smo obiskali DEOS Center starejših Črnuče. Z venčkom ljudskih pesmi in recitacijami smo se predstavili v 45 minut trajajočem programu. Veseli smo bili, ker je marsikdo od stanovalcev doma veselo prepeval z nami.
Hvala Deos Črnuče za prijazen sprejem. Več fotografij=> |
SLIKARSKA RAZSTAVA
|
Splošno mnenje je, da ljubiteljski slikarji ustvarjamo samo rože. Naša skupina Mešana tehnika, ki ustvarjamo v DCA Povšetova, pod vodstvom ga. Ede Černelč, ta mit čisto zanika. Pri svojem delu uporabljamo domišljijo, akrilne barve, akvarelne barvice vrvice, vrv akrilno maso, časopis pa še marsikaj se najde, predvsem pa uživamo v delu in druženju. V slabih dveh mesecih smo ustvarili kar nekaj novih slik. Ogledate si jih lahko vsak dan v času odprtja DCA Povšetova.
Foto in zapis: Branka Lopič, članica in prostovoljka DCA Več fotografij=> |
|
V okviru tečaja italijanskega jezika v Zalogu smo v četrtek, 10. 6., gostili Renata, posebnega gosta iz Italije. Pripravili smo pravo italijansko kavico iz "kafetjere" in v italijanskem jeziku poklepetali z gospodom Renatom. Tako smo imeli priložnost utrditi in v praksi pokazati vse znanje, ki smo ga tekom leta pridobili na urah italijanščine. Kljub začetni tremi smo se hitro sprostili in odprli veliko zanimivih tem, nekaj članov pa se nam je pridružilo celo preko spleta. Po kar dveh urah klepeta še kar ni zmanjkalo tem za prijeten pogovor. Gospodu Renatu se lepo zahvaljujemo za obisk, z veseljem ga bomo še gostili.
|
Una visita a Trieste,
|
Pred začetkom poletnih dopustov smo se z začetno skupino italijanskega jezika iz DCA Zalog podali na izlet v Trst. Nasmejano poletno sonce je naznanilo naš prihod v Trst. Izlet smo pričeli na glavnem trgu nato pa smo se podali na raziskovanje ulic v mestnem jedru, ogledali smo si vse zanimivosti in seveda izlet zaključili ob tipični italijanski kavi v znameniti kavarni Caffè degli Specchi.
Jernej Černic, prostovoljec DCA |
Firbcologi na obisku male šole filma
|
Na delavnici mala šola filma, kjer se naši člani in članice pod vodstvom prostovoljke Kaje Pregrat, učijo snemanja filmov, smo imeli prav poseben obisk.
Iz RTV Slovenija, oddaje Firbcologi, nas je namreč obiskala prava filmska ekipa, z dvema nadobudnima firbcologoma Saro in Jakobom. V zabavnem in sproščenem vzdušju smo posneli del oddaje Firbcologi, ki si jo bo na RTV Slovenija mogoče ogledati v jeseni. Uživali smo v opazovanju kako poteka profesionalno snemanje in ugotavljali, da se v vlogah "filmskih zvezd" prav dobro znajdemo. Hvala ekipi RTV za obisk in izkušnjo, ki so jo bomo vsi zapomnili. Več fotografij=> |
Pohodništvo DCA,
|
V torek, 7. 6., smo se podali na pohod na Dolenjsko. Povzpeli smo se iz Mokronoga na posestvo Pule, si ogledali znamenitosti, uživali v panorami in se odpravili naprej po gozdni poti. Nad vasjo Dol smo izstopili iz gozda in se naužili lepih razgledov po dolenjskih gričih. Zatem smo se spustili v dolino potoka, ki se zaključuje z izvirom tople vode. Tukaj smo se tudi okopali. Skozi celotno traso nas je spremljalo razdejanje po hudem viharju s točo, ki je prizadelo te kraje pred nekaj dnevi. Pohod smo zaključili v vaški gostilni z odločno enolončnico.
Zapisal: Marko Černetič, član in prostovoljec DCA Foto: Barbara Kregar Več fotografij=> |
Vaje za vadbo spomina in zbranosti
|
V sodelovanju z Gerontološkim društvom nadaljujemo z delavnicami Vaje za vadbo spomina in zbranosti. Prejšnji teden smo kar v treh centrih izvedli delavnice s katerimi smo dodobra strenirali naše sive celice. Odločno pripravljene in izvedene vaje so bile raznolike ter zabavne, vsak udeleženec pa je dobil tudi knjižico z vajami. Vsi, ki ste zamudili vaje, imate še jutri, 7. 6., priložnost se udeležiti delavnice in sicer v našem centru na Rudniku ob 9.30 in v petek ob 9.00 v DCA-ju na Povšetovi. Lepo vabljeni!
|
Razstava Marjane Menninger v DCA Gosposvetska junij 2022 |
Umetnica, ki je pri svojem slikanju zelo natančna in ustvarjalna, slika na lokaciji DCA Gosposvetske že vrsto let. Njene slike ne nastajajo takoj. Morda je ena izmed najbolj natančnih umetnic slikarskih skupin v DCA-jih, vendar je čakanje vredno, saj njene slike nastajajo tako enkratno, da včasih nimaš besed, Njene oči se sprehajajo po naravi, kakor tudi po obrazih, tihožitjih večina v tehniki akril. Pravi, da ne zna hitro slikati in tudi ne zna risati drugače. Ona je slikarka preteklosti in istočasno prihodnosti. Vse moderne fotografije bodo v stoletjih zamrznjene in bodo uničene, njene slike pa bodo ostale večno.
Zelo cenim njeno delo in me vsakič preseneti. Na razstavi je del njenih slik, ki so nastajale v zadnjih letih njene umetniške poti. Mentor: Vanda Žužek |
Vandrovčki na pohodu po PST
|
Vandrovčki DCA smo se odločili, da prehodimo del poti po PST, mimo fakultet na Viču, nato ob živalskem vrtu in nazaj na izhodišče ob Koseški bajer. Sledila je kavica in klepet.
Lepo preživet dan. Nabralo se je kar 9 km. Zapis in foto: Branka Lopič, članica in prostovoljka DCA Več fotografij=> |
Sodelovali smo na prireditvi ob dnevu četrtne skupnosti Dravlje
|
V petek, 27. maja, smo ponovno sodelovali na prireditvi ob dnevu četrtne skupnosti Dravlje in v veselem vzdušju preživeli sončno popoldne pred domom krajanov Dravlje.
Naši ustvarjalki sta obiskovalcem prireditve z zavzetostjo, veliko humorja in igrivosti predstavljali naš program in umetnine, ki nastajajo med našimi ustvarjalnimi delavnicami. Hvala Cvetka in Milena, ker s srčnostjo delita svoje izkušnje in ponosno zastopata barve DCA! |
Festival Igraj se z mano
|
Lep, sončen, zadnji petek v mesecu maju smo DCA-jevci preživeli na Kongresnem trgu, kjer se je odvijal 16. Mednarodni festival Igraj se z mano. Kot vsako leto sta glavna organizatorja festivala Center Janeza Levca Ljubljana in Društvo za kulturo inkluzije pripravila pester program, ki je trajal od 25.5. do 28.5.2022.
Prav vsake njihove prireditve se udeleži veliko število vrtcev, šol, zavodov, različnih organizacij in tudi posameznikov, ki celemu svetu skupaj dokazujemo, da smo sposobni v igrivem vzdušju presegati vse razlike, tabuje, pomisleke in stereotipe. Med številnimi delavnicami smo tudi mi pod vodstvom prostovoljke Marjane Kromek ustvarjali unikatne, pisane fraktale. Obiskovalci vseh starosti so imeli možnost skozi barvanje in risanje fraktalov na papir izliti košček sebe. Na Janezovem odru, pa so se naše članice predstavile s plesno telovadbo, trebušne plesalke Tulipan, pa z energičnim ciganskim plesom. Z obema nastopoma smo obiskovalcem festivala predajali sporočilo, da je tretje življenjske obdobje lepo, aktivno, kreativno in polno veselja. Hvala organizatorjem, vsem našim prostovoljkam, nastopajočim, obiskovalcem in gledalcem. Skupaj smo si pričarali čudovit, igriv dan. Naslednje leto pa se ponovno vidimo. Več fotografij=> Posnetki: |
Kolesarjenje DCA Ljubljana, Vrh Sv. Treh Kraljev, 26. maj 2022 |
Kolesarji DCA smo ta četrtek osvojili Vrh Sv. Treh Kraljev.
Vrh Sv. Treh Kraljev se nahaja v Rovtarskem hribovju med Logatcem in Žirem ter leži na nadmorski višini 884 m. Na samem vrhu se nahaja cerkev Sv. Treh Kraljev in pokopališče. Je izredno lepa razgledna točka, kjer se lepo vidijo Julijske Alpe, je lep razgled na Škofjeloške, Cerkljanske in Idrijske hribe. Pod samim vrhom se nahaja planinska koča. Do koče smo kolesarili po strmi asfaltirani poti. Po kratki nevihti s dežjem smo se zatekli pod leseni nadstrešek z mizami, kjer smo se odpočili in pojedli Egonove miške. Nazaj smo kolesarili po drugi poti mimo Rovt, Logatca .... Sicer pa je bil potek kolesarske ture: Ljubljana- Stranska vas - Šujica - Gabrje - Hrastenice - Belica - Dvor - Polhov Gradec - Briše - Butajnova - Šentjošt - Smrečje - Vrh Sv. Treh Kraljev - Hlevni vrh - Rovte - Logatec - Vrhnika - Drenov grič - Brezovica - Ljubljana. Naredili smo 90 km in 888 višinskih metrov. Jakob, prostovoljec DCA |
Popoldne z Igroteko, knjižnica dr. France Škerlj
|
Pred knjižnico v BS3 je potekalo tradicionalno druženje, poslušali smo pravljice, se preizkusili v različnih družabnih igrah in si vzeli čas za ustvarjanje. Tudi Dca-jevci smo sodelovali, tokrat smo pripravili delavnico z naslovom Igrivo v pomlad, s tehniko origami, smo izdelali smo preproste metuljčke. Da metuljem ne bo dolgčas, smo jim za družbo naredili pisane ptice. Vmes smo še kaj narisali in pobarvali. Kljub vročini smo se imeli zelo fino.
|
Veseli dan prostovoljstva
|
Na Prešernovem trgu je bilo spet živahno. Potekal je Veseli dan prostovoljstva, namen katerega je praznovanje prostovoljstva in prostovoljskih organizacij. Predstavile so se organizacije iz vse
Slovenije. Na stojnici DCA sta informacije posredovali študentki Lora Ana in Daša, za kar se jima iskreno zahvaljujemo. |
PIKNIK DCA,
|
Po (pre)dolgem premoru smo se letos končno ponovno naplesali in poveselili na tradicionalnem DCA pikniku v Mostecu. Vzdušje je bilo odlično in tudi vreme nas je razvajalo. Letos smo izpeljali zabavni in kulturni program, kjer sta se nam predstavila pevska zbora iz DCA Gosposvetska in Tržaška ter Duo Vem iz DCA Puhova S svojimi boki so nas zapeljale tudi trebušne plesalke Tulipan iz DCA Gosposvetska. Za zabavni del je poskrbel DJ Srečko, ki je z najboljšimi glasbenimi hiti prav vsakega privabil na plesišče. Imeli smo se odločno in komaj čakamo, da ponovimo.
Več fotografij in posnetki=> |
CLAUSTRA ALPIUM IULIARUM* ali zaključni izlet »LATINCEV«
|
V sredo, 25. 5. 2022, smo se še zadnjič pred (težko zasluženimi?!) počitnicami zbrali »latinci«. Cilj izleta je bil, da spoznamo in si ogledamo del rimske gradbene dediščine na naših tleh, in sicer Claustra Alpium Iuliarum – zapore Julijskih Alp, utrjen sistem, namenjen obrambi pred vdori barbarov z vzhoda v Italijo.
Po nujni jutranji kavici v Mansio Longatico oz. Logatcu smo se ustavili v Lanišču in si ogledali rekonstrukcijo rimske utrdbe, ki je bila del že omenjenega obrabnega sistema, naš zgodovinar Jože pa nam je predstavil zgodovino Rimljanov na naših tleh. Potem smo se odpeljali do Hrušice (lat. Ad Pirum). To je bila velika utrdba, znotraj katere je bil prostor za marsikaj, saj je v njej živelo tudi po 500 vojakov. Obhodili smo ostanke obzidja in si skušali zamisliti, kako so znotraj njega živeli vojaki, kako so se v njej ustavljale trgovske karavane, popotniki … Po tem podvigu smo se lotili dobrot, ki so jih pripravile naše sošolke: figovega kruha, porove pite, potice, suhe salame, polnjenih datljev. Čeprav hrana ni bila čisto avtentična, smo jo z veseljem pospravili. Nekaj težkih kapelj dežja je pospešilo naš odhod proti Ajdovščini. Castra (trdnjava) je bila pomembno vojaško središče s stalno vojaško posadko in poveljstvom ob cesti iz Ogleja čez Hrušico do Emone. Tu je najbolj ohranjeno rimsko obzidje v Sloveniji, vključno s 14 oziroma po zadnjih odkritjih celo 15 obrambnimi stolpi. Znotraj obzidja je bilo veliko najrazličnejših delavnic, ki so bile potrebne za vzdrževanje vojske. Z obhodom obzidja smo tudi zaključili zgodovinski del izleta, nadaljevali pa najprej nekateri v Pilonovi galeriji, drugi ob hladnem pivu, vsi skupaj pa potem v Lični hiši ob pokušanju res dobrih sirov, ki jih na Sinjem vrhu izdeluje lastnik Lične hiše David. Izlet smo zaključili v Vipavi pri Marjanci in njenem odličnem sladoledu. Nihče od nas ni med vožnjo domov zbral toliko moči oziroma poguma, da bi se v imenu vseh zahvalil naši Živi za vsa njena prizadevanja in potrpežljivost z nami skozi vse leto, pa ji zdaj jaz pravim: HVALA, ŽIVA! Zapisala: Darinka Ilovar Foto: Alenka, Rožica, Tatjana, Živa Več fotografij=> |
Premiera komedije Resno moteni,
|
Končno smo dočakali premiero najnovejše komedije dramske skupine Božekako, ki deluje v DCA Tržaška. Po dolgem premoru so poskrbeli, da se je dobro uro in pol celotna kulturna dvorana Centra Zalog prav krepko nasmejala. Odlična komedija Resno moteni avtorja Laurenta Buffieja se dogaja v Franciji, v psihiatrični ordinaciji dr. Sterna. Dogajanje sledi srečanju šestih likov, vsak ima specifično težavo, ki je predstavljena na humoristični način. Skozi splet komičnih situacij pridemo do končnega preobrata, ki pa naj ostane skrivnost, saj si boste vsi, ki ste komedijo zamudili, v jeseni lahko ponovno ogledali predstavo na odru Centra Zalog.
Posnetek=> |
Dobra drža
|
Tokrat nas je obiskala Jahnavi Vaishnav, dipl.fiziot., iz ZD Ljubljana. Pogovarjali smo se o tem kaj lahko naredimo, da se izognemo težavam s hrbtenico in na kakšen način si pomagamo, ko že imamo težave. Naučili smo se tudi nekaj praktičnih vaj, ki so lahko preventivne ali v pomoč, ko že imamo bolečine.
Naše srečanje je bilo silno prijetno in koristno. Hvala ge. Jahnavi in ZD Vič za obisk. |
Pohodništvo DCA,
|
Vandrovčki DCA smo se z vlakom odpeljali v Brežice. Z lokalno vodičko smo raziskovali mesto. Izvedeli smo veliko novega in zanimivega. V Posavskem gradu smo opazovali prelepo Viteško dvorano, kapelo in prekrasen primer baročnega posvetnega stenskega slikarstva na Slovenskem. Posavski muzej, ki domuje v gradu, predstavlja dediščino Posavja od najstarejših dni pa do danes. Z veseljem smo si ogledovali našo kulturno dediščino.
Sledilo je kosilo, druženje in klepet. Tudi na sladoled nismo pozabili. Bil je izvrsten. Na poti domov smo si na vlaku krajšali čas s smehom in veliko dobre volje. Kot bi mignil, smo že bili doma v Ljubljani. Tako je minil naš današnji dan mladosti. Zapis in foto: Branka Lopič, članica in prostovoljka DCA Več fotografij => |
Terensko slikanje Zajčja Dobrava,
|
Tokrat smo slikarsko delavnico preselili kar v Zajčjo Dobravo. Slikali smo gozdiček v zajčji dobravi v akrilu, akvarelu in v tehniki s akvarelnimi svinčniki.
Zapisala: Vanda Žužek Več fotografij=> |
PRAVLJIČNE URICE
|
Z velikim veseljem smo tokrat pravljično urico izvedli v živo, družili smo se z otroki prvega in tretjega razreda. Gospa Tanja je prebrala simpatično pravljico Kakaduji, ob kateri smo se zelo zabavali. Z gospo Marijo so otroci prijetno kramljali. Srečni, da smo skupaj, smo se dogovorili, da se naslednji teden zopet srečamo.
|
ZDRAVI OKUSI MEHIKE
|
Na tokratni kuharski delavnici smo pripravili Fahitas, originalno jed mehiških kavbojev iz 19.stoletja. Mehiška hrana je polna zelenjave, tako toplotno obdelane, kot tudi sveže. Temelji na tortiljah, ki jih nadevamo jih z zelenjavo, stročnicami, različnim mesom. Postrežemo jih z omakami, ki vsebujejo veliko sveže zelenjave (salsa roja, salsa verde, guacamole). Mehiška hrana je pogosto pekoča, pikantnost čilija pa blažimo z omakami iz mlečnih izdelkov.
Ob delu smo se zelo zabavali in pripravili okusno kosilo. Veselimo se naslednjih srečanj. |
Vaje za vadbo spomina in zbranosti
|
V sodelovanju z Gerontološkim društvom, bodo v vseh naših enotah potekale delavnice, na katerih bomo urili spomin. Led smo prebili v DCA Puhova in Gosposvetska, kjer sta Vaje za urjenje spomina in zbranosti, izvedli gospa Petra Boh, strokovna sodelavka Gerontološkega društva in študentki Manca in Nika.
V uvodnem delu delavnice so predstavile nekaj informacij o delovanju spomina, o vzrokih pozabljanja ter vlogi krepitve spomina in zbranosti, v drugem delu pa je sledilo vodeno reševanje vaj. Ob sproščenem reševanju vaj smo se zabavali in nekaj rešitev kar zapeli 😊. Hvala gospem Petri, Manci in Niki za uporabne nasvete in za knjižico skrbno pripravljenih vaj, s katerimi bomo urili spomin. |
Kako se znajdem v skrbi za svoje zdravje
|
Meta Žugič, upokojena fizioterapevtka, je naša prostovoljka že od samega začetka delovanja DCA-jev. Vedno znova je pripravljena deliti bogate izkušnje o tem kako lahko sami skrbimo za zdravje. Tudi tokrat je bilo tako. Meta je z veseljem odgovorila tudi na vsa naša vprašanja, ob koncu pa je vsem prisotnim podarila knjigo z naslovom Pogumno na pot, ki je njeno avtorsko delo.
Hvala Meti za njena vsestranska prizadevanja za delitev znanja o zdravem načinu življenja. |
Kolesarjenje DCA Ljubljana,
|
Po dveh letih smo kolesarji DCA spet kolesarili v bližini Stične.
Potek poti je bil: Ljubljana - Škofljica - Šmarje Sap - Cikava - Grosuplje - Praproče - Spodnje Blato - Peščenik - Višnja Gora - Stari trg - Zg. Draga - Stranska vas - Ivančna Gorica - Šentvid pri Stični - Šentpavel in nazaj preko Ivančne Gorice - Mala in Velika Loka - Žalna - Veliko Mlačevo - Grosuplje - Škofljica - Ljubljana. Šentvid pri Stični je znan po vsakoletnem Taboru pevskih zborov in muzikologa Stanka Vurnika. V vasi se nahaja tudi župnijska cerkev Sv. Vida. Zaradi kar dolge poti smo si kavico privoščili v Šparu Grosuplje. Ko smo prikolesarili v Šentvid pri Stični smo si ogledali osrednji trg ter napravili kar nekaj fotografij. Po ogledu sta nas Milica in Milan povabila na kosilo v njun vikend Šentpavel, ki je oddaljen le dober kilometer od Šentvida. Po jedači in pijači smo se morali odpočiti in poklepetali o marsičem. Kolesarji DCA se Milici in Milanu zahvaljujemo za prijazno gostoljubje. Iz Šentpavla smo krenili nazaj on 14.15 uri. Na cesti je bila malo večja ovira Višnjegorski klanec zlasti za tiste brez E pomoči. Prijetno kolesarjenju po spomladanskem soncu smo končali ob 16.45 uri. Kolesarski števec se je ustavil pri 85 km. Jakob, prostovoljec DCA |
POT KULTURNE DEDIŠČINE
|
Končalo se je šolsko leto. Kot se spodobi zaključiti takšno leto, smo si organizirali končni izlet. Smo zavzeti slušatelji, zato smo si tudi za ta izlet izbrali temo slovenščine.
Na dogovorjeni dan smo se odpeljali na Pot kulturne dediščine Žirovnica. Po poti smo se odpravili peš, kajti dan je bil ravno pravšen za sprehod. Obiskali smo rojstne hiše dr. Franceta Prešerna, Matije Čópa, Frana Saleškega Finžgarja in Janeza Jalna ter čebelnjak Antona Janše. Kaj nekaj mora biti na tem kraju, da so se tu rodili takšni veliki ljudje, pisatelji in pesniki, ki so močno zaznamovali našo preteklost? Pa niso bili vsi doma iz bogatih družin. To nam pove že sama zasnova in višina hiše. Dr. France Prešeren je bil doma iz premožne družine. To smo videli iz zasnove hiše, imela je namreč visoke strope in veliko črno kuhinjo, hiša F. S. Finžgarja pa je imela strope precej nižje. Zaradi ogrevanja. Oče F. S. Finžgarja je bil krojač in s tem je preživljal svojo družino. Zanimiva je zgodba, ko je mali Franc z nožem zarezal v mizo, da bi jo izrezljal. Oče je to videl, brez besed odšel iz hiše in se vrnil s sekiro: »Na Franc, s tem boš hitreje končal.« Zareza v mizi je še danes vidna. Sekire pa ni več. Rojstno hišo Janeza Jalna sedaj upravlja njegov pranečak, ki nam je pripovedoval o svojem prastricu. Vidi se, da v tem svojem hobiju zelo uživa; pripravlja kar nekaj knjig o njem. Čebelnjak Antona Janše stoji na vzpetinici med hišami in je delno ohranjen, delno pa renoviran. Najbolj so nas zanimale panjske končnice. Zelo so slikovite in raznolike. Izlet se je končal, kot se končati mora. Z dobro, dobro malico (obara in žganci ter štruklji) na Bledu. Kje drugje kot v šolskem hotelu, šolarji k šolarjem, hi hi. Vem, da bi radi izvedeli še kaj več o tej kulturni poti, zato vas vabim, da se na kakšen lep dan tudi vi odpravite na to pot. Želim vam veliko užitkov ob raziskovanju. Za poletno branje pa nam priporočam, da obnovimo znanje o delih naših velikanov. Jaz najprej brzim v knjižnico po Bobre in Pod svobodnim soncem. Zapisala Carmen Pihler Foto: Iza, Tatjana, Alenka, Živa Več fotografij=> |
Vandrovčki
|
Tokrat nas je vlak popeljal v enega najlepših slovenskih biserov, šli smo na Most na Soči.
Vožnja z vlakom je v dobri in veseli družbi minila kot bi mignil. Ko smo prispeli na cilj, smo imeli voden ogled, kjer smo v dveh urah izvedeli mnogo zanimivosti o tem prelepem kraju. Sledila je še vožnja z ladjico, prigrizek in kavica, nato pa smo se vsi zadovoljni vrnili v Ljubljano. Foto: Aiša in Mare, člana DCA Več fotografij=> |
Po Plečnikovih stopinjah v Ljubljani
|
Toplo torkovo popoldne je bilo kot nalašč za potepanje po središču našega lepega mesta.S prostovoljko Ano smo se dobili ob Prešernovem spomeniku, od tam pa smo krenili po središču mesta, kjer smo si ogledali nekaj Plečnikih najbolj znanih del. Bilo je poučno in zabavno.
Hvala prostovoljki Ani za čas in trud. |
Izlet po poteh Aleksandrink,
|
Lep sončen torek nas je skupina 52 udeležencev obiskala Trst, Sv. Križ in muzej aleksandrink v Prvačini. V Trstu nas je pričakal še živeči 90 –letni sin ene od njih ter nas popeljal na ogled Trsta, nanizal je mnogo zgodovinskih dejstev in resnic, ki ne bi bile prav pogodu Italijanom….a taka je pač zgodovina, večkrat tudi izkrivljena. Spoznali smo tudi našo Vojko, članico DCA ki je potovala z nami in ki je vnukinja ene izmed aleksandrink iz Prvačine.
V nadaljevanju smo si ogledali staro kraško vasico Sv. Križ nad pečinami Tržaškega zaliva, si ga z razgledne točke ob ribiškem muzeju tudi dodobra ogledali, ter se zapeljali na kmečki turizem na kosilo. Kar predobro in prelepo je bilo tam, da bi se hitro odpravili naprej. Vendar pa tokrat čas ni bil naš zaveznik in morali smo nadaljevati pot v Prvačino, kjer so nas sprejele, pozdravile in za nas odigrale igrico v kostimih pravih aleksandrink, članice tamkajšnjega Kulturnega društva za ohranjanje kulturne dediščine aleksandrink. Ogledali smo si lično in v majhnih prostorih urejen muzej in ….spet pot pod noge do avtobusa. Še skok v Vipavo, da smo lahko pobožali dva od šestih najstarejših sarkofagov na svetu, pa nadaljevanje poti domov. Vodiča, ki nas je ves dan vodil in zasipaval z zgodovino, smo odložili v Postojni, kjer smo ga zjutraj tudi vzeli medse. Tudi utrujenost ob prihodu domov ni mogla zasenčiti bogatega izleta tam dol, na v glavnem, slovenskem Krasu. Ja KRAS z veliko začetnico se piše le v Sloveniji, pa čeprav je kraškega terena po svetu skorajda četrtino našega kopnega dela planeta Zemlja! Zapisal: Franci Hrastar Foto: Branka Lopič Več fotografij=> |
Piknik s prostovoljci DCA,
|
S ponosom in zanosom smo se zaposleni ter prostovoljki Marta in Biserka, pod taktirko Matije, že v četrtek zagnali v sekljanje čebule in mesa, iz katerega se je v urah praženja in kuhanja, izcimil izredno okusen golaž. Zelo smo se veselili našega prvega piknika s prostovoljci, na katerem smo se spoznavali skozi socialno igro, kjer je pogovor seveda tekel tudi o hrani. Na koncu smo se družno odločili, da je naj hrana tega prijetnega petkovega druženja prav golaž:).Prostovoljci so poročali, da je tako mesni, kot tudi vegi golaž prava paša za brbončice, česar smo bili vsi zelo veseli. Dan je tako minil ob dobri hrani, druženju, smehu in vriskanju. Razšli smo se prepevajoč in z željo, da se na tak način srečamo še kdaj. Ob tej priliki se ponovno zahvaljujemo prostovoljcem za vso predanost in ure prostovoljnega dela, s katerim pomembno prispevajo h kvalitetnemu preživljanju časa naših članov in članic, preseganju osamljenosti in širjenju prijateljskih vezi, kar pa so temelji cilji programa DCA.
Več fotografij=> |
Kolesarjenje DCA Ljubljana
|
Bašelj je vas med Golnikom in Predorom, leži pod Storžičem na nadmorski višini 553 m. Znan je kot poznoantični in zgodnje srednjeveški gradec. Na gradišču nad Bašljem je bila gorska naselbina. Najdbe na tem najdišču so iz rimske in staroslovanske dobe.
Kolesarska pot je potekala iz Lj. Šiška - Gunclje - Dvor - Stanežiče - Medno - Medvode - Vaše - Ladja - Zbilje - Podreča - Mavčiče - Praše - Jama - Breg - Kranj - Mlaka - Tenetiše - Trstenik - Bašelj - Zg. Bela - Sr. Bela - Sp. Bela - Bobovek - Kokrica - Kranj - Hrastje - Prebačevo - Trboje - Smlednik - Pirniče - Vikrče - Tacen - Ljubljana. Kolesarjem DCA se je cesta od Kranja do Bašlja vztrajno vzpenjala, zato pa je bila vožnja nazaj do Kokrice brez napora s dokaj visoko povprečno hitrostjo. Od Kranja do Ljubljane pa smo vrteli pedala po drugi strani, tj. po levi strani reke Save. Pri Trbojah smo naleteli na zaporo ceste zaradi obnove. To smo premostili z obvozom po gozdni stezi. Kolesarjenje je bilo prijetno zaradi sončnega vremena, pa ne prevroče zaradi rahlega vetra. Prevozili smo cca 90 km in naredili 600 m višinske razlike. Jakob, prostovoljec DCA |
Pohod ob strugi Kamniške Bistrice
|
Tokrat smo se združili pohodniški skupini DCA HITRI POLŽKI IN VANDROVČKI. Bilo nas je kar 42. Zbrali smo se pod staro železniško uro v Ljubljani in se z udobnim vlakom SŽ odpeljali do železniške postaje Jarše-Mengeš. Tu nas je počakala gospa Ana in nas vodila po prelepi sprehajalni poti do Kamnika. Med potjo nam je povedala še veliko zanimivosti.
V mestu smo si našli prijeten kotiček, spili kavico, malo zapeli, si pripovedovali šale, še več pa nasmejali, kar se vidi po slikah. Prijetno utrujeni, smo se vrnili na vlak proti Ljubljani. Prehodili smo približno 12 km. Zapis in foto: Branka Lopič, članica in prostovoljka DCA Več fotografij=> |
Pohodništvo DCA Ljubljana,
|
V torek, 10. maja, smo se odpravili v Šebrelje. Z avtobusom smo se peljali mimo Idrije in ob reki Idrijci naprej proti Tolminu. V vasi Reka smo izstopili in se podali proti cerkvici Sv. Ivana. Najprej smo uživali v čudovitih razgledih po Idrijsko-Cerkljanskem hribovju. Izkoristili smo tudi učinkovanje energetskih točk, ki je tam zelo močno. Nato smo se spustili do jame Divje Babe, kjer smo si ogledali najdišče piščali stare 60 000 let. Pot smo nadaljevali do vasi Šebrelje, kjer nas je čakal avtobus za povratek. Spotoma smo se ustavili v Idriji in okusili njihovo specialiteto, žlikrofe. Vreme je bilo zelo lepo, udeležencev pohoda je bilo 24, v Ljubljano pa smo se vrnili ob 18. uri.
Zapisal: Marko Černetič, član in prostovoljec DCA Foto: Barbara Kregar Več fotografij=> |
Kolesarjenje iz Ljubljane v Novo Mesto
|
Enajst kolesarjev DCA se nas je ta četrtek zbralo na zbirnem mestu Železniške postaje Ljubljana, iz katere smo se s kolesarskem vlakom peljali v Novo Mesto, kjer je bila naša izhodiščna točka poti. Potek poti je bila: Ljubljana - N.Mesto - Srebrniče - Potok - Jurčka vas - Straža - Soteska - Dvor - Žužemberk - Zagradec - Fužina - Marinča vas - Gabrovčec - Krka - Luče - Plešivica - Lobček - Veliko Mlačevo - Grosuplje - Šmarje Sap - Škofljica - Lavrica - Ljubljana.
Ob idilični razgibani pokrajini ob reki Krki, zavetju gozdov, vinskih goricah nam je nudilo obilo užitkov pri kolesarjenju. V Žužemberku smo se ustavili ob reki Krki s pogledom na grad kjer smo se okrepčali in odžejali. Za Žužemberk je značilen grad Žužemberk, ki stoji na terasi nad reko Krko in predstavlja tudi središče naselja. Še pred Žužemberkom smo kolesarili mimo naselja Dvor, ki je bil znan po železolivarni in je bil v 19. stoletju eden največjih industrijskih obratov na Dolenjskem. Danes na območju livarne domujeta livarska učilnica in muzejska galerija. Od Žužemberka smo vrteli pedala proti izviru Krke in nato naprej proti Grosupljem in Ljubljani. Vreme je zdržalo tako, da smo brez težav pozno popoldne prispeli v Ljubljano. Prevoženih je bilo dobrih 80 kilometrov. Jakob, prostovoljec DCA Več fotografij=> |
Vandrovčki na Rožniku
|
Vandrovčki DCA smo tokrat raziskovali Rožnik. Zbrali smo se na standardnem mestu ob pomolu Koseškega bajerja. Dobre volje smo sledili vodniku Milanu, ki nas je popeljal na nam že znano pot. Na poti smo se marsikaj pogovorili še več pa nasmejali. Nič nismo pogrešali vožnje z avtobusom. Lepo vreme dopoldan, smo lepo izkoristili.
Po malici in kavici smo se razšli, vsak po svoje proti domu. Zapis in foto: Branka Lopič, članica in prostovoljka DCA Več fotografij=> |
ΧΑΙΡΕΤΕ χαιρετε*
|
Prostovoljka Živa, ki v DCA Gosposvetska vodi latinščino in slovenščino, je kot gostujočo predavateljico povabila mag. Jeleno Isak Kres.
Planet, cikel, piramide, gramatika, hipodrom, Egipt, teater – to je samo nekaj besed iz našega vsakdana. Pa vemo, od kod izhajajo? Od kod so prišle v naš jezik? Poznamo izvorne pomene teh besed? Ne? Mi smo jih kar nekaj spoznali v začetku novembra, ko nas je mag. Jelena Isak Kres** po Zoomu razveselila z zabavno staro grščino. Spoznavali smo grški alfabet skozi grško mitologijo in antične kraje. Ker so večinoma govorile slike, jih nekaj prilagamo za okus. Svoje znanje smo nadgradili v začetku maja: Jelena nam je predstavila, razložila osnove starogrške metrike, zlasti smo se pomudili pri heksametru, in nas vpelajala v metrično branje. Spoznali smo prve starogrške vrze Homerjeve Iliade in se preizkusili v metričnem branju z začetka njenega slovenskega prevoda. Čas nam je kar prehitro minil, poslovili smo se nasmejani in s spoznanjem več – stara grščina in metrika nista bavbav! Hvala, Jelena, za prijetno in poučno druženje. Foto: Živa * dober dan ** Njen je najnovejši prevod Iliade |
Pohodništvo - Kriška gora
|
Po nekaj mesecih pohajkovanj Hitrih polžkov po kraških gričih, nas je tokrat zaneslo proti Gorenjski. 16 se nas je povzpelo na zelo priljubljeno Kriško goro nad Tržičem. S parkirišča v vasici Gozd smo zakoračili skozi gozd strmo navzgor in se spotoma ustavljali pri znamenitih klopcah (Kovačeva, Dohtarjeva in Štefanova), da smo se malce oddahnili. Po skoraj 600 m premaganih višincev, se nam je na vrhu pri koči odprl fantastičen razgled na okolico. Uživali smo na sončku ob dobri hrani, nato pa spočiti in siti odkorakali po drugi poti čez Ovčarijo proti dolini. Še postanek na kavici pri zavetišču v Gozdu in izlet je bil zaključen.
prostovoljec in član DCA Štefan Rojina Več fotografij=> |
Kolesarjenje - Šmartno pri Litiji
|
Zelo razgibana kolesarska tura s klancu navzgor in navzdol. Pot v Šmartno pri Litiji smo kolesarji DCA prekolesarili po sadni poti Besnice, Malega in Velikega Trebeljevega, Štangarskih Poljan ....do Litije.
Proti Ljubljani pa smo vrteli pedala po desnem bregu Save mimo Podšentjura, Kresnic, Krvničke ... Točen potek poti je bil: Lj. Moste - Sostro - Besnica - Zg. Besnica - Vel. Trebeljevo - Malo Trebeljevo - Štangarske Poljane - Zavrstnik - Šmartno pri Litiji - Litija - Podšentjur - Pogonik - Kresnice - Kresniške Poljane - Jevnica - Laze - Podgrad - Zalog - Lj. Moste. Idealni pogoji s temperaturo 20° C smo si bili enotni, da je bil užitek kolesariti po tako čudoviti in raznoliki pokrajini. Na Zaloški cesti v Ljubljani smo se poslovili in krenili vsak proti svojemu domu. Jakob, prostovoljec DCA |
Pohodništvo - BRESTANICA - GRAD RAJHENBURG
|
Bili smo hrabri pohodniki, ki se nismo ustrašili slabe vremenske napovedi. In imeli smo kaj videti ter doživeti, pa še vlak nas je pripeljal prav v samo središče našega pohajkovanja.
Železniška postaja se nahaja neposredno po hribom, na katerem stoji mogočni grad. Mahnemo jo po gozdni potki, ena dva tri in že smo na grajskem dvorišču .... nekaj pogledov in posnetkov v dolino reke Save, nekateri prvi čajček iz termovke. Gremo na ogled gradu, še prej pa nakup čokolade v turistični prodajalni. Naš vodič nam organizira vodnico za ogled in predstavitve po grajskih sobanah .... bogate in nasploh obširne razstave, veliko eksponatov po daljni in slavni grajski preteklosti - pa žal tudi obdobja, krutega in hudega za slovenski narod - v uk in poduk. Vsekakor vredno ogleda. Spustimo se na grajsko dvorišče, do arkadnih hodnikov .... krajši postanek za prve sendviče, čajček in že jo mahnemo naprej. V neposredni bližini smo si ogledali samostansko pokopališče. Pa naprej mimo trapistovske čokoladnice in likernice, med nasadi hrušk, nato sledi spust do Brestanice in postanek v lokalu znanega atleta Primoža Kozmusa .... pivo, kavica, vinček. Čez cesto eksponat na odprtem "vzmetno kladivo", pa takoj zraven veličastna bazilika Lurdske Marije .... kratko predavanje domačina, notranji ogled ter ponovno pot pod noge. Naprej, v temo (no ja, luči so gorele). Usmerimo se po trasi nekdanje ozkotirne železnice Rudnika Senovo in tudi skozi dva tunela. Daljši je dolg kar 521 m, grajen pa je bil 1920 leta. Ven pridemo prav na bregu reke Save, zakorakamo preko mostu in, še enkrat v breg. Le kam gremo, le kam nas vodi naš vodič. Nihče ne ve, vsi pa mu pridno sledimo .... in glej ga zlomka, pridemo na Dunaj ! Prav zares, čisto uradno imenovano ter potrjeno s krajevno tablo. Zato se pohodniki nismo mogli upreti, pa smo naredili še eno "gasilsko" pred krajevno oznako. In kod se rado zgodi na takih pohodih po raznih pokrajinah .... kmečki turizem, vinotoč, narezek, vino, "ta kratek". Sledi spust mimo nasadov hrušk, po gozdni vlaki prav na obrežje Save. To je uradni konec pohoda, zato sledi tudi popoldanska malica - velika porcija golaža s polento, eni se odločijo še za nakup vina za domov. Še enkrat samo preko mostu, pa smo že na železniški postaji .... pride moderni ču ču ču, mi pa se veselo zapeljemo Ljubljani naproti. Zapis in foto, Darko Kos, član DCA Več fotografij=> |
Mesto žensk - uvodna delavnica
|
V društvu Mesto žensk razvijajo projekt Performing gender, katerega cilj je omogočiti različnim ranljivim ciljnim skupinam dostop do plesa in gledališča, kot orodja za raziskovanje lastne identitete.
Uvodno delavnico, s katero so predstavili kako njihove delavnice izgledajo, so pripravili tudi v DCA. Hvala društvu Mesto žensk za izjemno zanimivo predavanje in prikaz gibanja, s katerim sami lahko budimo zavedanje našega telesa in duha. Več fotografij=> |
Razstava ročnih del v knjižnici Prežihov Voranc
|
V knjižnici Prežihov Voranc na Viču, smo iz vitrin odnesli velikonočno razstavo in kar takoj postavili novo. Članice DCA, ki obiskujejo krožek ročnih del, ki ga vodi prostovoljka Cvetka Perša Mandušič, so tokrat v vitrine postavile različne kvačkane živalice, kape, trakove za ušesa, copatke, torbice in različne kvačkane motive, ki z barvitostjo in unikatnostjo prav zagotovo prispevajo k boljšemu počutju obiskovalcev knjižnice. Razstava bo na ogled do 31.5., vabljeni k ogledu. Zaposlenim v knjižnici se najlepše zahvaljujemo za možnost razstavljanja in prijaznost.
Več fotografij=> |
Proslava ob počastitvi obletnic DCA-jev
|
Po dveh letih omejevanja stikov, ko zaradi epidemije nismo mogli obeležiti obletnic DCA-jev, smo se naposled zbrali in se veselili skupnih dosežkov. V lanskem letu smo obeležili šestnajsto obletnico prvega DCA-ja na Povšetovi, petnajsto na Puhovi, dvanajsto na Gosposvetski, deseto na Tržaški, deveto na Kunaverjevi, osmo na Rudniku in peto v Zalogu. Zaposleni, prostovoljci in člani smo v šestnajstih letih prehodili pot polno veselja, druženja, aktivnega udejstvovanja tako znotraj centra, kot tudi v širši lokalni skupnosti. Med nami so se stkale pristne vezi prijateljstva, medsebojne podpore in zavedanja, da so DCA-ji naš drugi dom. Na samem začetku sta nas pozdravila predsednik Mestne zveze upokojencev Ljubljana, g. Marjan Sedmak in vodja programa DCA, ga. Katja Krivec. Ob tej priložnosti sta se oba zahvalila vsem prostovoljcem, brez katerih našega programa ne bi bilo mogoče izvajati, zaposlenim ter članom in članicam DCA, ki z obiskovanjem centrov dajejo našemu delu smisel in nov zagon. Razveselili smo se tudi kulturnega programa, ki so ga tokrat obogatile MEDENKE, ženska vokalna skupina iz Ljubljane, ki nam je zapela venček Ljudskih pesmi; RUDI VOLK z dramsko uprizoritvijo krajše enodejanke z naslovom »O škodljivosti tobaka« ter ALEKSANDER SKUK z recitacijami dveh Prešernovih pesmi. Posebna priznanja so prejeli vsi prostovoljci, ki so v preteklih dveh letih izpolnili več kot pet, deset ali petnajst let prostovoljstva v Dnevnih centrih aktivnosti za starejše. Prejemniki priznanj za 5 let prostovoljnega dela v DCA so: CENTA IVANA, BABIČ RUŽICA, BAJC BOGDAN, BAUCER MIKLIČ ANA NUŠA, BOŠNAK KATJA, BREJC IRENA, BREZNIK DUŠAN, BREZNIK TATJANA, BREZOVNIK ŠTEFAN, ČERNELČ EDA, DOBNIKAR DUŠKA, FATUR VIDETIČ ANDREJKA, FURST TANJA, JAKOŠ META, JUHA JAKOB, JUŠIČ MUHIBA, KAVČIČ ALEKSANDRA, KLENOVŠEK JANJA, KNEZOVIĆ KREGAR ANITA, KREMPL DANICA, KRIŽAN JOŽEFA, LEBAR ALOJZIJA BERNARDA, LENART LADO, MAJERLE TANJA, MAUČEC VLASTA, PETRUŠA LOVRO, PLAHUTA TATJANA, MLEKUŽ TATJANA, MRZLIKAR TOMAŽ, OZMEC SEBASTIAN, PERPAR DIANA, PERŠA MANDUŠIČ CVETKA, POGAČAR JANA, PORTIR JANEZ, PORTIR MOJCA, ROMIH VOVK BERNARBA, ROVŠEK HELENA, SMREKAR MARIJA, STANKOVIČ MILJA, SUZIČ SMILJA, SUPAN CARLOTA, ŠALEHAR METKA, ŠTOKA DEBEVEC META, TOMAŽIN DAKIČ TATJANA, TRUPEJ SONJA, URŠIČ DUŠANKA, VOLK RUDI, ZRIMEC NUBIA, ŽAKELJ MARICA in ŽVANUT TANJA. Prejemniki priznanj za 10 let prostovoljnega dela v DCA so: BOGATAJ VIDA, ČOP VITO, DORRER TATJANA, GREGORC HELENA, KHAM OMAHEN ŽIVA, KOŠIR SMILJANA, LOPIČ BRANKA, LOVŠE BISERKA, MLAKAR IDA, TOMORI ANDREJA, VIDMAR JANEZ, VREČEK URŠULA, ZALAZNIK JOŽICA, ZUPANC MARIJA in ŽUŽEK VANDA. Prejemniki priznanj za 15 let prostovoljnega dela v DCA so: CENTA DUNJA, BEGUŠ MILICA, GRAGER DOROTEJA, KOS JOŽI in ŠKRJANC DANA. Vsem prejemnikom priznanj iskreno čestitamo. Hvala vsem, ki ste se udeležili dogodka in soustvarili prijetno, povezujoče, prijateljsko vzdušje, ki nas je vse skupaj navdalo s ponosom za vse kar smo ustvarili in nam dalo nov zagon za nadaljnjo soustvarjanje. Veselimo se ponovnih srečanj v živo, toplih objemov, stiskov rok in iskrenih nasmehov. Več fotografij=> Posnetki: G. Marjan Sedmak https://www.youtube.com/watch?v=rukrC1wyB_Q&t=12s Vodja programa DCA, ga. Katja Krivec https://www.youtube.com/watch?v=Bb7hYH7MmaQ Medenke https://www.youtube.com/watch?v=p9f6o72nR94, https://www.youtube.com/watch?v=JemWN6eomRY Rudi Volk https://www.youtube.com/watch?v=_iKxIyZKTaU&t=15s Aleksander Skuk https://www.youtube.com/watch?v=9IHWfuxrR1E |
Zdrav življenjski slog
|
Ponovno nas je obiskala dipl.m.s., Karmen Seljak, iz ZD Vič. Tokrat smo se pogovarjali o tem kako si z zdravim življenjskim slogom polnimo naše notranje baterije. Karmen je z nami podelila ogromno koristnih nasvetov, s katerimi lahko pripomoremu k večji vitalnosti in boljšemu počutju. Spregovorili smo tudi o pomenu spanja, osebne higiene, zdrave prehrane, gibanja in drobnih sladkih razvadah, kar vse so vse temleji dobrega počutja vsakega izmed nas. Hvala Karmen za čas in vse koristne nasvete. Veselimo se ponovnih srečanj.
|
Razstava Duše Vehovar
|
Duša je slikarka, ki že vrsto let ustvarja v DCA-ju na Povšetovi. Skozi leta je našla je svoj prav poseben stil. Je zelo vztrajna in pridna kar se opazi v njenih umetninah. Tudi v času epidemije in zaprtja centrov je ostala povezana z nami preko spleta in nastalo je nekaj slik, ki jih lahko vidite tudi na tokratni razstavi. Razstava bo na ogled do konca maja, v času odprtja DCA-ja na Povšetovi 20. Vljudno vabljeni k ogledu.
Mentorica: Vanda Žužek Več fotografij=> |
Velikonočna razstava v knjižnici Prežihovega Voranca na Viču
|
Članice, ki v DCA Tržaška obiskujejo krožek ročnih del, so tik pred prazniki svoje velikonočne umetnine razstavile v knjižnici Prežihovega Voranca. Njihovi kvačkani piščančki, kokoške, zajčki, jajčki in vse ostalo je nastajalo pod budnim očesom prostovoljke Cvetke Perša Mandušič. Razstavo si v knjižnici na Tržaški c. 47 a, lahko ogledate do petka, 22.5.2022.
|
Predpremierna upodobitev komedije
|
V petek, 15.4.2022, smo se po dveh letih razveselili prvega dogodka v živo. Dramska skupina BOŽEKAKO, ki je pod mentorstvom Rudija Volka, igro pridno vadila v času epidemije, jo je končno lahko odigrala tudi pred publiko.
Skozi humoren prikaz, nič kaj humonih težav z duševnim zdravjem, smo se skupaj z igralci učili kako zdravilni so pristni, povezujoči medčoveški odnosi. Tisti, ki tokrat niste uspeli priti, boste igro zagotovo še imeli priložnost videti. Hvala vsem nastopajočim in vsem, ki ste jih prišli gledati. Več fotografij=> |
Pohodništvo DCA,
|
Petkovo pohajkovanje po Šavrinskem gričevju je bilo prav poletno. 16. Hitrih polžkov nas je uživalo na pohodu že v kratkih majicah in hlačah. Pričeli smo v Šmarjah nad Koštabono (280 m) in se čez cvetoče travnike spustili do slikovite vasice s kar tremi cerkvami. V vasi pa ni trgovine, pošte niti gostilne. Po kratkem počitku in okrepčilu pri cerkvi Sv. Kozme in Damijana, smo se spustili do slapa Supot, ki je bil žal zaradi premalo padavin suh. Nadaljevali smo skozi gozd navzgor do Pomjana (362 m) in z razgledišča občudovali Koprski in Tržaški zaliv ter okoliške Šmarske, Pomjanske in Pučarske hribe. Po prijetni stezi skozi gozd smo se po dobri uri hoje vrnili do vozil. Pohod smo zaključili v Šmarju v domači gostilni na zasluženem kosilu.
Prostovoljec Štefan Rojina Fotografije je prispeval član Andrej Kolenc Več fotografij=> |
Kolesarjenje DCA
|
Ta četrtek smo kolesarji DCA vrteli pedala v Šentjošt. Potek poti je bil: Lj. Vič - Vrhovci - Stranska vas - Dobrova - Brezje pri Dobrovi - Podolnica - Horjul - Velika Ligojna - Podlipa - Šentjošt - Vrzdenec - Ljubgojna - Horjul - Dobrova - Lj. Vič.
Od Podlipe do Šentjošta se je pot vzpenjala več kilometrov, zato je bila za tiste kolesarje brez elektro pomoči kar naporna. Šentjošt je naselje v občini Dobrova Polhov Gradec in leži na nadmorski višini 621 m. V kraju stojita cerkvi Sv. Jošta in Sv. Janeza. Iz vasi vodi markirana pešpot na Sedlo (670 m) in naprej do Samotorice. Ker v Šentjoštu ni nobenega lokala smo se ustavili v Vrzdencu na kavici in pijači. Nazaj proti Ljubljani se je cesta rahlo spuščala, tako da je bilo prijetno kolesariti tudi zaradi prijetnega spomladanskega sončnega vremena. Prevozili smo 68 km in premagali 600 m višinske razlike. Jakob, prostovoljec DCA Več fotografij=> |
Medgeneracijsko druženje na zelenjavnem vrtu
|
Po dolgem času smo obiskali otroke v Mini vrtcu. Družili smo se kar na njihovem vrtu, kjer smo ustvarili simpatične košarice, v katere bomo spravili sladke dobrote. V Mini vrtcu imajo svoj cvetlično zelenjavni vrt in da bo na njem kaj zraslo smo posadili nekaj zelenjave in dišečih cvetlic. Otroci bodo pridno zalivali, da bodo sadike močne in zdrave.
Hvala vzgojiteljicama in otrokom za povabilo, komaj čakamo da se spet vidimo. Več fotografij=> |
Pohodništvo DCA Ljubljana
|
Vandrovčki DCA smo tokrat raziskovali Rakitno. Z mestnim avtobusom smo se odpeljali do Notranjih Goric, nato z lokalnim avtobusom do Rakitne. Že na izhodišču smo od lokalne vodičke dobili polno zanimivih informacij o kraju.
Jezero v Rakitni je priljubljena izletniška točka v slikovitem, naravnem okolju ter izhodišče vrste sprehajalnih in pohodnih poti. Eno od poti smo tudi danes prehodili, imenuje se jamborska pot. V Rakitni želijo ohraniti spomin na mogočni jambor, ki so ga iz lesa iz tamkajšnjega gozda izdelali konec 19. stoletja. Naša vodiča Milan in Štefan sta nas seznanjala z vrsto zanimivih in poučnih informacij o naravi. Čeprav smo že starejši, smo dobili lekcijo o obnašanju v gozdu nič ne škodi, če smo slišali že velikokrat. Tudi danes smo uživali v lepi naravi, se nasmejali in polni lepih vtisov odšli na avtobus in proti domu. Zapis in foto: Branka Lopič, članica in prostovoljka DCA Več fotografij=> |
Plečnikov duhovni portret
|
Prostovoljka, Ana Vrhovec, nas je tokrat popeljala po Ljubljanskih žalah. Ogledali smo si sakralno, profani vidik Plečnikove ustvarjanja.
V prijetni družbi in spoznavanju novega, je čas res hitro minil. Hvala Ani za njen čas. |
S pticami do Cankarjevega vrha
|
Bil je lep sončen dan, ko smo se z Zlato Vahčič ponovno odpravili v park Tivoli. Izvedeli smo mnogo zanimivosti o ptičjih pevkah, ki imajo ravno v tem času posebne paritvene rituale. Svoje namene sporočajo tudi s posebnim oglašanjem, kot zanimivost pa smo izvedeli tudi, da ptičji samci niso ravno zvesti svojim damam:).
Naš namen je bil da se ob poučnem sprehodu povzpnemo tudi na Cankarjev vrh, vendar smo ob številnih postankih, ko smo prisluškovali ptičjemu petju, ostali kar v Tivoliju. Zadovoljni in polni novega znanja smo odšli proti domu. Morda pa nam na Rožnik uspe priti ob drugi priliki. Hvala Zlati za čas in vse zanimivosti, ki jih je delila z nami. Foto: Roža Bole Več fotografij=> |
Velikonočna delavnica
|
V okviru krožka ročnih del, nas je mentorica Cvetka Perša Mandušič, učila izdelave velikonočne dekoracije. Izdelovali smo ljubke rumene piščančke, ki so odlična dekoracija za popestritev prazničnih dni. Hvala Cvetki, ki nas je potrpežljivo učila postopka izdelave volnenih, mehkih piščančkov. Več fotografij => |
Pohodništvo DCA Ljubljana,
|
Kaj naj tokrat sploh napišem? Bilo je lepo, nepozabno, a kar naporno za večino nas. Pa saj za to smo se vsi odločili. Z vlakom iz Ljubljane, prestopom v Zidanem mostu in izstopom v Laškem, nas je 16 udeleženk in moja malenkost kar nekaj časa hodilo po Laškem, da smo sploh prišli do izhodišča za Malič, naš tokratni cilj. Bolj smo grizli v hrib, večja je bila tišina med nami. Brez klepeta in pogledom na naš cilj pred nami se je pot zdela še daljša. Pa brez panike, po dobrih dveh urah in pol kar naporne hoje smo bili na vrhu. Resda po klasičnem pristopu (ki je še daljši) in ne delno po brezpotjih. Na vrhu Maliča, ki pa žal ni razgleden, nas je pričakal precej velik telekomunikacijski stolp. Obvezno fotografiranje, vpis v planinsko knjigo in že smo se podali proti Šmohorju. Ustavili smo se ob vzletišču za jadralne padalce. Od tukaj je pogled na Laško, Hum nad njim, pa vse tja naprej do Kopitnika, Malega in Velikega Kozjega, Lisce…..proti Kozjanskem. To lahko doživiš le, če greš na pohod s Hitrimi polžki. Tokrat nam je tudi vreme služilo, kljub napovedi dežja! Pot se je kar vlekla. V planinskem domu nas je pričakala prijazna oskrbnica, nas postregla po vseh naših željah, sledilo je še malce klepeta, a čakala nas je še dolga pot. Najprej 15 minutk hoje, da smo si ogledali lahko mogočne tri lipe ob cerkvici Sv. Mohorja, pa pot nazaj do doma. Za nami smo zapuščali poglede na Mrzlico, Gozdnik in hribovja pred njimi. Potem nas je čakalo še krepko uro in pol hoje do železniške postaje v Laškem. Ja, kar 5 ur efektivne ure se je nabralo in malce utrujenosti je bilo čutiti. Smo pa nanjo pozabili z vožnjo v modernih in udobnih nadstropnih vlakih ter vsi srečni, zadovoljni in brez kakšnih nepotrebnih poškodb, prispeli v Ljubljano. Pa še tole se sprašujem? Kje ste moški člani DCA Ljubljana? A se bojite družbe prijetnih, poskočnih, nasmejanih in vedno klepetavih pohodnic? Pridružite se nam, jaz včasih že kar težko obvladujem njihovo razposajenost! Prostovoljec in organizator pohoda, Franci Več fotografij=> |
Razstava Mire Horvat
|
Razstava Mire Horvat je postavljena v DCA Gosposvetska in zajema slike, ki jih slikarka ustvarja že vrsto let v DCA Gosposvetska in DCA Zalog. S svojo vztrajnostjo in prednostjo brez predznanja riše zelo kvalitetne slike. Razstava bo v DCA Gosposvetska na ogled do junija.
Zapisala mentorica Vanda Žužek Več fotografij=> |
Kolesarjenje DCA Ljubljana,
|
Naslov poti Aladinova svetilka zato, ker oblika po karti zelo spominja na risbo duha oz. njegove svetilke iz pravljice po Aladinovi svetilki.
Potek poti je bil ZOO - Koseze - Podutik - Grič - Brdo - Bokalce - Stranska vas - Preval - Toško čelo - Topol - Golo Brdo - Seničica - Medno - Stanežiče - Dvor - Gunclje - Šentvid - Lj.Šiška. Zelo privlačna in nekoliko zahtevnejša pot nas je vodila do obrobja Ljubljanskega barja in doline reke Gradaščice od koder smo se povzpeli na Toško čelo na nadmorski višini okrog 600 m. Potem smo kolesarili po hribih na vzhodnem koncu Polhograjskih Dolomitih, pred Katarino pa smo se spustili v dolino Malveščice in skupaj z njo smo pri Mednem dosegli reko Savo. Pred tem smo se v Slavkovem domu na kavici in pijači. Od Mednega naprej smo kolesarili že nam znani že več kot stokrat prevoženi poti v Ljubljano. Ta atraktivna pot je bila zelo všeč kolesarjem z gorskimi kolesi. Jakob, prostovoljec DCA |
Pohodništvo DCA Ljubljana
|
Vandrovčki DCA smo se po dolgem času zopet zbrali, na že znanem izhodišču, na avtobusni postaji pod uro. Pot nas je vodila na lep izlet v Vipavo. Vodnik Milan in lokalni vodič sta nas popeljala na ogled znamenitosti Vipave. Z zanimanjem smo ju poslušali in uživali v lepoti mesta.
Ogledali smo si tudi vojni muzej 1. svetovne vojne v vojašnici Vipava. Muzejska zbirka je last Matije Močnik in nastaja že od leta 1978 dalje. Temelji predvsem na izkopaninah, najdenih na bojišču Soške fronte in njenega zaledja. Sledila je okrepčilna malica in obvezna kavica. Zopet smo stkali nova poznanstva in uživali v druženju. Bilo nas je, kar 23. Zapis in foto: Branka Lopič, članica in prostovoljka DCA Več fotografij=> |
Medgeneracijska delavnica slikanja na keramiko v Mladinskem središču Vič
|
V okviru dneva za spremembe so nas prijatelji iz Mladinskega središča Vič povabili na skupno ustvarjanje. Po dolgem času smo se ponovno lahko srečali v živo in preživeli prijetne urice ob skupnem ustvarjanju. Posebej dragoceno je bilo poklepetati, se družiti in odkrivati bogastvo medgeneracijskega tkanja vezi.
Zahvaljujemo se MSV za vabilo in organizacijo delavnice. Več fotografij=> |
Delavnica o blagostanju
|
Interaktivno delavnico so pripravile Laura Fatur, Zlata Mesarič, Gaja Osojnik in Maša Stojanović, študentke drugega letnika drugega letnika psihologije na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani. Delavnica o blagostanju, ki je vključevala kratki predavanji o blagostanju in čuječnosti ter primer vaje čuječnosti, so študentke opravile v sklopu predmeta Psihologija učenja, ki jo vodi red. prof. dr. Pečjak Sonja.
Dekletom se zahvaljujemo za čas in trud. |
Slikarji DCA na obisku v Narodni galeriji
|
Malo za popestritev, smo se s tečajniki slikarstva, ki krožek obiskujejo na Tržaški 37, odpravili po navdih v Narodno galerijo. Kar nismo se mogli nagledati vseh slikarskih čudes iz stalne zbirke, občudujoče smo zrli v dela naših umetnikov. Po ogledu smo vse predebatirali na kofetku, malce nam je veter razpihal misli in ugotavljali smo, da smo tudi mi zelo dobri v slikanju.
Narodna galerija ima v svojem programu tudi podporo starejšim obiskovalcem, tako da smo se med ogledalom stalne razstave res počutili dobrodošli. Hvala!! Pridemo še kdaj. Zapis in foto: Irena Kazazič, prostovoljka DCA Več fotografij=> |
Predavanje o spomladanskih opravilih na vrtu
|
Pomlad že trka na vrata, ob dobrodošli pošiljki dežja pa nas vrtički že čakajo. Na predavanju smo dobili veliko koristnih nasvetov kako načrtovati gredice in obvarovati rastline pred škodljivci ter boleznimi. Odslužen mlaj pa nam je kot nalašč prišel za prikaz osnov obrezovanja sadnega drevja. Predavanju je sledilo veliko vprašanj v prepričanju, da bo letošnja letina še bolj zdrava in obilna.
|
ŠOLA V VODNIKOVEM ČASU ,
|
Pri uri slovenščine v DCA Gosposvetska smo se odločili, da bi si popestrili krožek in se prestavili za kakšno stoletje ali dve v preteklost. Čeprav smo že hodili v šolo, ki je današnji mladini bolj malo znana. Da bi okusili malo starejšega duha, smo se namenili v Slovenski šolski muzej k uri slovenščine iz časa Ilirskih provinc, torej na začetek 19. stoletja, v leto 1811.
In smo šli. V "staro šolo". Ajoj, prva učilnica – nekakšen prehod med vhodom in učilnico – je bila videti kot muzej voščenih lutk. V klopi je sedel bosonog fante, z rokami na klopi, obrnjenimi navzgor, pred njim pa učitelj s šibo. Kar stisnilo me je pri srcu in najraje bi ga pocrkljala. Hotela sem se usesti v "oslovsko klop", to je zadnja klop v razredu, tako sem mislila, pa je bila že zasedena in pristala sem v prvi. Pred prihodom učitelja nam je kustos razložil pravila obnašanja v tedanjem času. Rekel nam je, da se moramo pravil držati, kajti učitelj da je zelo strog in se zna razjeziti, če se jih ne bomo. Takale so bila: Sedimo v klopeh z rokami na hrbtu. – Ko učitelj vstopi, vstanemo in ga pozdravimo: "Bog daj, gospod vučenik!" – Ko nas učitelj pokliče in kaj vpraša, mu odgovorimo: "Gospod vučenik, ime mi je ..." Ta prvi del je dokaj gladko stekel. Potem se je pa začelo … Pregled rok. To je kar steklo, ampak okraski (prstani, uhani ...) – to je bilo kar prevzetno! Seveda prevzetnost učencem in učenkam ne priliči! Učenka s – po vučenikovem mnenju – preveč nakita je morala v oslovsko klop. To torej ni zadnja klop v razredu, pač pa lesen osliček pred katedrom, na katerega je morala sesti. Pst, hotela je oslička zajahati, kako pa? Pa zaslišimo gospoda vučenika: "Ja deklič, kaj te mati niso nič naučili? Kako se pa sedi?" Ja seveda!, dekleta in žene naj bi jahale živali postrani. Pa je sošolka pridno sledila pravilom lepega obnašanja in sedla, kot se spodobi. Razred je začel klepetati in gospod vučenik se je razjezil. Najbolj klepetavo učenko je poslal na koruzo. Ja, v kotu je bila natrošena koruza, učenka pa je morala nanjo poklekniti. Verjetno bi se dalo malo goljufati, vendar smo bili tako pod vtisom tistega časa, da nam kaj takega ni prišlo na kraj pameti. Pa še gospod vučenik je strog in smo ga nehote jemali zelo resno. Ne morem pozabiti učenke, ki je povedala, da ji je ime po literarni junakinji iz romana Pod svobodnim soncem. "Kaj pa je to, kdo je to napisal? Si izmišljuješ, kaj? Za kazen si naprtaj na hrbet oslička in ga nosi ves dan, tudi na poti domov in doma!" Aj aj aj, zdaj pa resnično razumem, zakaj otroci niso radi hodili v šolo in so se učitelja tako bali. Potem se je začel "lažji del". Abeceda. Spoznali smo, da tudi abecede nismo pravilno znali. Ne brati in ne pisati. In smo dobili nalogo napisati oz. prevesti "is franzoskiga v slovenski ino is slovenskiga v franzoski jezik". Tako nekako smo napisali: Empereur – kaser; Terre – semlja; Etat – dershava; Fidele – svefta. Dobili smo še nekaj domače naloge, potem pa smo vsi zamišljeni odšli k naslednji uri. Aha, ni tako preprosto, kot ste si mislili, kajne? Marsikaj je bilo včasih zelo drugače, kot je dandanašnji. Zapisala Carmen Pihler Foto: Rožica, Lidija, Živa |
ROMANORUM ARS COQUENDI
|
Prostovoljka Živa, ki v DCA GOS poučuje latinščino, je združila učenje jezika in kuhanje v izredno lep dogodek. Nastali so čudoviti spomini, fotografije in zapisi. Vabim vas, da si preberete zapis dogodka.
To popoldne nam bo še dolgo odmevalo – po neskončno dolgem čakanju smo se družili ob ognju in neskončno uživali v spoznavanju rimske kuhinje! HVALA, draga Polona, da si si tik pred odhodom na Dansko, novim izzivom naproti, vzela čas za nas in naše brbončice! O čem vam pripovedujemo? Vas zanima, kaj? Naj bo, povemo še kaj več … Že zelo dolgo smo si Latinci iz DCA Gosposvetska želeli pobliže spoznati in okusiti rimsko prehrano, zamikala nas je že zdavnaj. Prvi vtis smo dobili leta 2015, ko smo se med sprehodom po antični Emoni okrepčali s figovim kruhom in z začinjenim vinom, ki smo si ju pripravili po receptih iz knjige Emona in rimska kuhinja. Tako se je začelo naše raziskovanje okusov antike … Tokrat smo se v pripravo rimskih jedi poglobili s Polono Janežič, ki je pripravila čudovito delavnico. Pokazala nam je množico zelišč in sestavin iz antične kulinarike, razložila osnove rimske kuhinje in nas vodila skozi pripravo prave rimske pojedine. Kuhali in pekli smo na živem ognju na vrtu Oddelka za arheologijo, uporabljali smo avtentične replike posodja in pripomočkov. Pripravili smo si šunko s figami, lečo s porom, mlince, moretum, solato iz gomoljne zelenjave, mulsum in za poobedek polnjene datlje. To je bila pojedina! Nič ni ostalo, vse smo zmazali J Velik HVALA Poloni Janežič za organizacijo in pripravo delavnice, Odd. za arheologijo za gostoljubje in prostor in KD Vespesjan za posodje. Zgornje besede in priložene fotografije okus lahko samo pričarajo – zato smo še toliko bolj veseli, da smo lahko okušali! FOTO: Alenka, Rožica, Živa Več fotografij=> |
SCHOLA EMONENSIS* (Emonska šola),
|
Prostovoljka Živa, ki pri nas poučuje latinščino, je našim članom organizirala malo drugačno učenje latinskega jezika. Vabim vas, da si spodaj preberete njihov zapis.
Tistega popoldneva neke pomladne srede smo stopili skozi portal (Slovenski šolski muzej) in se znašli kakih 2000 let v preteklosti – v rimski Emoni. Malo smo se sprehodili in prišli v prelepo stebrišče emonske hiše, kjer smo srečali prijaznega gospoda v togi. Po latinsko smo ga pozdravili, on pa nam je odzdravil in se nam predstavil kot Kvint Kalikrates in nas povabil, naj se posedemo po klopicah v atriju. In potem smo se nenadoma zavedeli, da smo – v emonski šoli … V atriju neke emonske hiše – ali pa je bilo morda kar na forumu? – smo preživeli kar najprijetnejšo urico, polno novih spoznanj in – da, si morete misliti?!? – smeha! Od samega navdušenja smo potem pri uri z magistro spisali spodnje pismo in ga poslali v Emono svojemu magistru. Discipuli linguae Latinae Quintum magistrum suum salutem dicunt. (Tako učenci latinščine pozdravljajo svojega učitelja Kvinta.) S. V. B. E. N. V. (Če si zdrav, je dobro; mi smo zdravi.) Hora tua linguae Latinae nobis valde placebat. Optima erat! (Tvoja ura latinščine nam je zelo ugajala. Odlična je bila!) Multas res novas narrabas, multa nova cognovimus – nunc scimus: numeros ab I usque ad X; nomina mensum; Repetitio est mater studiorum. (Mnogo novih stvari si pripovedoval, izvedeli smo veliko novega – zdaj vemo: števila od ena do deset; imena mesecev; Ponavljanje je mati modrosti.) Vocem tuam audire amabamus, egregia pulcherrimaque erat pronuntiatio tua! Magister severus, sed amicus benevolusque es. (Radi smo poslušali tvoj glas, tvoja izgovorjava je bila izvrstna in prelepa! Strog, a prijazen in dobrohoten učitelj si.) Nomina mensum iterabamus – bene ea explicabas. (Imena mesecev smo ponavljali – dobro si jih razlagal.) Tres discipulae nostrum Flora nominantur: nos delectabat, quia tu nomina earum in linguam Latinam vertisti. (Tri učenke izmed nas se imenujejo Rožica, Cvetka in Florjana: zabavalo nas je, ker si njihova imena prevedel v latinščino.) Dona in aras dis deabusque non iam donabamus, sed scimus: dis deabusque sacrificare debemus. (Bogovom in boginjam na oltarje še nismo dali daril, ampak vemo: bogovom in boginjam moramo žrtvovati.) Vale! (Zdravstvuj!) Postridie Nonas Apriles e classe nostra Latina. (Dan po aprilskih nonah iz našega latinskega razreda.) Foto: Rožica in Živa |
Kolesarjenje DCA Ljubljana
|
Kolesarji DCA smo odprli sezono 2022 s 50 km turo v Šinkov Turn, ki je bila predvsem ravninska in primerna za začetek. Na zbirnem mestu LPP Celovška 160 se nas je zbralo 12.
Pot je potekala: Ljubljana - Vižmarje - Vikrče - Pirniče - Smlednik - Valburga - Hraše - Zapoge - Dobruša - Repnje - Vodice - Bukovica - Koseze - Šinkov Turn - Vesca - Vojsko - Povodje - Šmartno pod Šmarno goro - Tacen. Prijetno spomladansko sončno vreme je bilo idealno za kolesarjenje. V Zapogah smo se ustavili v kolesarskem baru, popili kavico in pojedli Egonove sladke miške. Ko smo prikolesarilo v Šinkov Turn smo se ustavili na vzpetini pri cerkvi Device Marije. Sicer pa je vas dobila ime po gradu Šinkov Turn, ta pa po njegovem graditelju Schenku. Grad je bil med II. svet. vojno porušen. Iz Šinkovega Turna smo se spustili do vasi Vesca in nato proti Tacnu. V Tacnu smo se poslovili in krenili vsak proti svojemu domu. Prostovoljec in organizator Jakob Več fotografij=> |
Predavanje o jogi za zdravo in gibčno hrbtenico, 23. marec 2022, DCA Gosposvetska |
Predavateljica Dr. Vojka Bole-Hribovšek že 30 let vadi jogo po sistemu Joga v vsakdanjem življenju. Od tega 20 let tudi vodi vadbo prilagojenih programov: joga za hrbtenico in sklepe, joga za starejše, ter joga proti stresu.
Predstavila nam je zgradbo in naloge hrbtenice, ter kaj vpliva na težave s hrbtenico. Vadba joge, prilagojena našim sposobnostim in potrebam deluje preventivno in podobno kot fizioterapevtske vaje, lajša težave. Pogoj za pravilno izvajanje vaj je, da se najprej sprostimo in izvajamo vaje v svojem naravnem ritmu dihanja. Po predstavitvi smo tudi sami preizkusili pozitivne učinke vadbe joge na hrbtenico in nekaj vaj izvedli sede in stoje. |
Pohodništvo DCA Ljubljana,
|
Izjemoma smo se v sredo združili Hitri polžki in Vandrovčki za obisk odročne vasice Abitanti. Iz vasi Gradin se nas je kar 27 na izredno sončen dan podalo skozi vinograde in pašnike proti dolini potoka Malinska. Kar v kratkih rokavih smo se ustavili pri zapuščenem mlinu ob potoku na zasluženi malici. Polni nove energije smo skozi borov gozd kmalu dosegli vas Abitante, kjer nas je pričakal domačin gospod Perič. Po kratkem predavanju o zgodovini vasi in ogledu avtohtonih istrskih volov – boškarinov, nas je prijazno povabil še v svojo klet na pokušino odličnega refoška. Kar težko smo se poslovili od prijaznega gostitelja in se polni sonca in lepih vtisov zapeljali proti domu.
Prostovoljec Štefan Rojina Več fotografij=> |
Arhitekturno okušanje Ljubljane
|
Prostovoljka Ana Vrhovec nas je v marcu kar dvakrat popeljala po ulicah Ljubljane. Izvedeli smo mnogo zanimivosti o našem mestu, poseben poudarek pa je bil na ogledu stavb, kjer so bivale pomembne meščanke in meščani.
Hvala Ani za trud in čas. |
Pohodništvo DCA Ljubljana,
|
Šestnajsterica nas se je z redno avtobusno linijo zapeljala do Cerknice, kjer je izhodišče za 1114 m visoko Slivnico. Vrh se nahaja severno od Cerkniškega polja. Z njega smo imeli čudovit pogled na Cerkniško jezero in del Notranjske. Slivnico so si za svoje domovanje izbrale coprnice z Uršulo na čelu. O hudobiji slivniških čarovnic, ki so bojda v Coprniški jami tik pod vrhom kuhale svoje napoje, zvarke, predvsem pa dež in ujme, je pisal že Janez Vajkard Valvasor. V petek je bilo, kljub njihovi hudobiji, vreme lepo, a vetrovno. Z vrha nas je ledena burja hitro pregnala v nižje ležeči planinski dom, kjer smo v njegovem toplem zavetju pomalicali, se pogreli in kakšno rekli o coprnicah.
Tokrat smo bili med udeleženci kar trije predstavniki moškega spola in tako smo z lahkoto preprečili udeleženkam polet z vrha tega čarovniškega hriba na metlah tja dol proti Cerkniškemu jezeru. Ja, zaradi vetra bi bilo tako početje prenevarno. Že sredi popoldneva smo se vsi dobro razpoloženi pripeljali v Ljubljano in se prijetno utrujeni podali vsak na svoj dom. Prostovoljec in organizator pohoda, Franci Več fotografij=> |
Tehnike sproščanja, DCA Tržaška,
|
V času, ko se nas večina srečuje s povečano ravnjo stresa, je še toliko bolj pomembno, da znamo poskrbeti zase in se sprostiti. Eden od učinkovitih načinov so gotovo tehnike sproščanja, ko zavestno skozi voden proces sproščamo telo in osvobajamo naše misli. Tehnik nas je učila ga. Karmen Seljak, dipl. medicinska sestra iz ZD Ljubljana, za kar si ji iskreno zahvaljujemo.
|
Pohodništvo DCA Ljubljana,
|
Avtobus nas je pripeljal do reke Kolpe in vasice Kot, kjer smo si najprej ogledali obeležje z najjužnejšo točko Slovenije ter nadaljevali pot ob reki Kolpi. Občudovali smo prvobitno neokrnjeno naravo, gledali velika drevesa, ki propadajo zaradi bršljana in se čudili kako lahko bobri zgrizejo ter porušijo drevesa. Občudovali smo bistro in čisto reko, kako je lahko povsem mirna ali deroča in poganja mline. Slikali smo se ob žici, ki naj bi bila ovira za prebežnike. Pohod smo zaključili v avtokampu Radenci, kjer nas je spremljal pravi živalski vrt. Polni novih vtisov smo zapustili prijetno Belo krajino, kamor se bomo še vrnili.
Marko Černetič, prostovoljec DCA Foto: Barbara Kregar Več fotografij=> |
Pohodništvo DCA Ljubljana,
|
Pomlad je v deželi tej, čeprav še zima brca v njej…..Hitri polžki iz DCA Ljubljana smo se danes, kljub čudovitemu sončnemu vremenu, kar »namrazili« tam na Štajerskem Triglavu, kot pravijo 978 m visokemu Boču domačini. Za 23 nas udeležencev je bilo poplačano vse v prečudovitem vzdušju na vsej poti, tudi s prijaznostjo oskrbnika v Planinskem domu pod Bočem, ki nas je popeljal z razlago vseh tamkajšnjih znamenitosti, kot pravi turistični vodič. Z izčrpno razlago nas je predvsem navdušil v cerkvici Sv. Nikolaja, ki je bila prvič omenjena davnega leta 1545. Zunanjost cerkve krasijo gotska okna, tudi zadnji vhod je v gotskem slogu, medtem ko je notranjost v baročnem stilu.
Sledil je vzpon na Boč po nekoliko zahtevnejši poti čez Balunjačo, ki preči pobočja Boča do skalnih pečin, ki jih vidimo pred seboj. Pot nas je nato s pomočjo varoval ob vznožju teh pečin pripeljala do grebena tako, da smo že lažje zadihali s hojo po položnejšem delu. Pod zaprtim vojaškim območjem smo hitro prišli do vrha z razglednim stolpom. Z njega smo imeli zaradi meglic v daljavi sicer malo slabši razgled, a nič zato, bo pa naslednjič bolje. Vrh smo zapustili po nekoliko lažji poti in vsi srečni in zdravi prispeli v planinski dom na zasluženo toplo enolončnico. Seveda v nadaljevanju nismo zamudili sprehoda po krajinskem parku in ogleda skromnega rastišča zelo redke, kosmatinke, zaščitene velikonočnice (Pulsatille grandis) imenovane. Moram se za konec zahvaliti mojemu pomočniku Rudiju, ki sem ga zaprosil za spremljanje zadnjega dela pohodniške kolone, saj so bile v večini zopet ženske pohodnice. Prostovoljec in organizator pohoda, Franci Več fotografij=> |
Pohodništvo DCA Ljubljana,
|
Za dan žena smo se odpravili v sončno dolino reke Dragonje. Pohod smo začeli v Sočergi nato pa se po lepi razgledni planoti dvignili na višino 406 m. Spustili smo se skozi vas Tuljaki do Sokoličev, kjer smo imeli kratek postanek. Pot smo nadaljevali do slapa Veli vir, kjer smo lahko občudovali lepote narave in bistre vode, pa čeprav je bilo vode v slapu bolj malo. Vrnili smo se v vas Sokoliči in nadaljevali pot nazaj do izhodišča. Spremljala sta nas čudovito vreme z zelo malo vetra in prijazna psička, ki se je vsem priljubila. Na poti nazaj smo se ustavili tudi na odlični malici v Kubedu in se dobre volje vrnili domov.
Marko Černetič, prostovoljec DCA Foto: Vlasta Potočnik Več fotografij=> |
Pohodništvo DCA Ljubljana
|
Kraški rob je vedno vabljiv za pohodnike v tem letnem času. 26 Hitrih polžkov se nas je v petek podalo na ta konec Podgorskega krasa. Iz Podgorja smo se napotili proti našemu tokratnemu cilju Kojniku (802 m), ki je bil ves čas pred nami obsijan s soncem. Mestoma je malo pihalo, kar nas ni motilo pri občudovanju kraške pokrajine. Tokrat se nam je na pohodu pridružil tudi voznik avtobusa Franci. Po slabih dveh urah smo si na vrhu privoščili malico, se poslikali in se spustili proti razglednemu vrhu na Kraškem robu, Jampršniku (649 m), kjer se nam je odprl lep razgled na Tržaški zaliv. Pohod smo zaključili v Podgorju v domači gostilni in se okrepčali z okusnimi lokalnimi dobrotami.
prostovoljec Štefan Rojina Več fotografij=> |
Natečaj za najboljšo pustno masko DCA |
|
|
Letošnje epidemiološke razmere, niso dovoljevale pustnega rajanja v živo. Ker pa si maske zaslužijo malo več pozornosti, smo priredili tekmovanje. Na tekmovanju je lahko sodeloval katerikoli član tako, da je poslal svojo fotografijo maske in se potegoval za eno izmed treh nagrad. Žirija je izbirala po zelo strogem kriteriju in izbrala naslednje tri maske.
Nagrajenci lahko svoje nagrade prevzamejo v DCA-jih. Hvala vsem za sodelovanje pri odganjanju zime. Več fotografij=> |
Pohodništvo DCA Ljubljana
|
Danes smo se zopet zbrali - ena luštkana pohodniška skupinica DCA Ljubljana. Tokrat zopet 19 udeležencev, kar veliko, če pomislim, da se je veliko pohodnic raje odločilo - »gremo mi po svoje« , a nič ne de, mi smo se imeli fajn, prehodili veliko neznanih poti – velja za vse udeležence, po za Ljubljančane najbližjem hribu, Šmarno gori. To je 669 m visok vrh, ki se nahaja severozahodno od glavnega mesta Slovenije. Z vrha, na katerem se nahaja gostinski lokal ter cerkev, se nam odpre lep razgled na Gorenjsko, del Julijskih Alp, Karavank in Kamniško Savinjskih Alp. Nanjo vodi kar 16 poti in naša tokratna se je prekrivala z mnogimi od njih. Malce je bilo potrebno celo poplezati ob skrbno, z močnimi verigami zavarovani prepadni poti tam v območju Turnca. Hvala moškemu delu tokratnega pohoda, ki ste pomagali nežnejšemu delu skupine preplezati nekoliko zahtevnejši del poti. Pot svobode, katera je bila naš današnji cilj, poteka namreč ravno tam in….saj smo »mimogrede« tudi vrh osvojili in se naužili prelepih razgledov, se na njem malce okrepčali, zabavali ter tja do sredine popoldneva srečno prispeli v dolino. Prehodili smo ves krog okoli gore in še marsikaj poleg, saj v skoraj štirih urah efektivne hoje se pa mora kaj dogajati in se tudi je……!!!
Prostovoljec in organizator pohoda, Franci Več fotografij=> Vtis s pohoda=> |
Samopregledovanje dojk
|
Vse o tem na kaj moramo biti pozorni ob pregledovanju dojk, nam je povedala dipl.m.s. Karmen Seljak iz ZD Ljubljana Vič - Rudnik. Izvedeli smo, da v nasprotju s splošnim prepričanjem, rak dojk lahko prizadene tudi moške, da je vrh odkritih rakov pri ženskah okoli šestdesetega leta in se pogovarjali tudi o pomenu uživanja vitamina D kot preventive proti raku. Na silikonskemu modelčku smo se učile odkrivati spremembe v dojkah in pravilnega načina preventivnega pregledovanja.
Hvala gospe Karmen Seljak. Veselimo se nadaljnjega sodelovanja. |
Pohodništvo DCA Ljubljana, Hitri polžki na Krimu, 11. februar 2022 |
Petek ja dan za pohode DCA Ljubljana. Tudi danes ni bilo nič drugače. Na izhodišču končne postaje LPP v vasici Iška se nas je zbralo 19 udeležencev in začeli smo nabirati ravninske metre, da bi kmalu nato zavili v gozd in se vzpeli nad sotesko reke Iške. A naš cilj, 1107 m visoki Krim je bi še daleč tam gor v oblaku. Pred vhodom v jamo Velika Pasica (zaprta za obiskovalce) smo se malo oddahnili, fotografirali in podali naprej proti vrhu. Malce stran od poti je pod zanimivo rastočo bukvijo nekaterim ob pogledu nanjo prebudil marsikatero domišljijo. Malce pod vrhom smo se morali izogniti izredno poledenelemu delu poti kar s »sprehodom« med grmovjem in spotikanju ob ostankih skrite žičnate ograje bivše JLA. Tako smo po dobrih dveh urah in pol in premaganih 777 m višine, le dosegli želeni cilj. Na vetrovnem vrhu pa hitro v planinski dom prijaznemu osebju v »objem«! Med postankom v topli sobi smo si nabrali novih moči in ob pogledu skozi okno, nas je zunaj čakalo nič kaj prijazna megla. Razgledi v dolino in zasnežene alpske vrhove, tja od Triglava pa vse do Snežnika, bodo morali počakati do našega naslednjega vzpona sem gor. Tudi na poti v dolino smo kar lep čas hodili v pravem oblaku, ki nas ni hotel ponesti skoraj 800 metrov nižje. Še več, na nas je poslal nekaj dežnih kapelj in dodobra razmočil pot. S pazljivim, bolj upočasnjenim korakom, smo se spuščali soncu nasproti, ki je sijal nad ljubljansko kotlino. In kot v posmeh vsemu, še osvojena gora, ki kraljuje južno od Ljubljane, se je kopala v zadnjih popoldanskih sončnih žarkih, ko smo se kar prijetno utrujeni peljali proti domu. Vsem udeleženkam hvala za ubogljivost in poslušanje nasvetov ob hoji po nevarnejših delih poti. Še posebej se moram tokrat zahvaliti Dušanu, ki sem ga zvečer pred pohodom, ko dem videl, da ni med prijavami nobenega moškega, na hitro pregovoril za pomočnika pri vodenju velike skupine, pa še moško kvoto udeležbe je spravil na malce višji nivo. Prostovoljec in organizator pohoda, Franci Več fotografij=> |
Razstava ob kulturnem prazniku –
|
Postavili smo slikarsko razstavo, ob kulturnem prazniku 8. februarja, slikarjev DCA Gosposvetske. V tej skupini nas je kljub trenutni situaciji nekaj slušateljev, ki hodi v živo v učilnico, ostali so vključeni na tečaj preko spleta, ki poteka istočasno. Tako so slike nastale tako doma kot v učilnici.
Na lokaciji DCA Gosposvetska visijo slike na temo Tihožitje, Narava, Cvetje, Živali, Jesen, Morje z čolnom in Ženska v slikarski tehniki, akril in akvarel. Sedaj pripravljamo slike za razstavo pod naslovom Tihožitje v tehniki akvarel in akril enak motiv, ki bo 23.marca v Knjižnici Zalog. Tam bo seveda poleg slikarjev DCA Gosposvetska razstavljalo še nekaj drugih slikarjev iz DCA Povšetova in DCA Zalog, ki prav tako ustvarjajo pod mentorstvom Vande Žužek. Ob tem času pa slikamo slike na temo Zima v tehnikah akvarel, akril, kot v oljnem pastelu. V naslednjem terminu slikanja imamo v programu slikanje Svojega otroka, ki ga bomo slikali po prinešeni fotografiji, vendar po stilu ruskega slikarja Vladimira Volegova. Slikarja bom predstavila na uri slikanja in risanja. Na razstavi DCA Gosposvetska, ki je postavljena tudi za ta čudovit kulturni praznik, sodelujejo avtorice: Stanka Slapernik, Gita Ilich, Dora Tse, Marjana Menninger, Vera Stojkovič in Vanda Žužek, ki je tudi mentor slikarske skupine. Upam, da nas bo kmalu spet več in se bomo odpravile na terenska slikanja in obisk galerij in muzejev. Vanda Žužek, prostovoljka DCA Več fotografij=> |
Pohodništvo DCA Ljubljana,
|
Nas triindvajseterica Hitrih polžkov iz DCA Ljubljana smo se tokrat podali po severni poti do kavern in Sabotina. Malce strma pot in sopihajoča pljuča nekaterih s slabšo kondicijo nas je, s pomočjo nekaj varoval jeklenic, pripeljala do kavern. V 6. soški bitki, avgusta 1916, je italijanska vojska zavzela Sabotin, kar je omogočilo zasedbo Gorice. Hrib je prepreden s sistemi jarkov in kavern, ki sta jih avstro-ogrska in italijanska vojska zgradili pri utrjevanju svojih položajev. V samo za nas odrtem planinskem domu nam je prijazen oskrbnik natrosil toliko zanimivosti, ki so se tukaj dogajale v 1. svetovni vojni, da smo pozabili na vse tegobe naše poti. Popeljal nas je še v vse za obiskovalce odprte kaverne, skratka videli smo vse, kar smo tukaj gor lahko. Kar malce pozno smo se odpravili po grebenski mejni poti med Slovenijo in Italijo daleč dol v dolino.
Več fotografij=> |
Pohodništvo DCA Ljubljana
|
Danes sem skupino kar 46 pohodnikov (le 4 moški) pohodniške skupine iz DCA Ljubljana, popeljal po Pijavško barjanski poti. V pomoč sta mi bili predsednica TD Škofljica Tončka Pal in ena barjanska - bolj domača – žabica, z imenom Nataša. Z malce logističnimi težavami zaradi velike udeležbe, se je vse začelo kot po maslu – beri z mastnimi rokami. Pohodnike smo »ta domači« iz TD Škofljica namreč presenetili s še toplimi slastnimi Čotovimi krofi. V nadaljevanju - tekom pohoda - so udeleženci zvedeli veliko zanimivosti o ljubljanskem barju, naselju Pijava Gorica, ki je vpeta v barje na zahodu in okljuk barja na vzhodu. Tako barje sega preko kočevske ceste tja gor do gozda pod vasico Drenik. Pot smo podaljšali še do izvira čiste pitne vode, imenovanega Ižanske toplice, poleg katerega so najdene naselbine koliščarjev. V prečudovitem vremenu in v strogem spoštovanju pravil NIJZ, smo pohod zaključili v zadovoljstvo vseh in njihovem sporočilu, da se bodo tekom leta podajali na pot z družinami, vnuki, sami….takrat ko se bodo pojavile prve pojoče ptice, zacveteli močvirski tulipani, obletavali pisani metulji okarčki…..Danes nismo srečali medveda, ki se hodi občasno napajat na izvir, marveč le nekaj bežečih srnic. V domači gostilni Čot, kjer smo se ob koncu poti ustavili na prepotrebni kavici, pijači in nekateri so se razvajali ob izvrstni hrani, nas je pozdravil naš prijatelj Brane. Pozdravil je tako glasno, ko je potegnil meh svoje harmonike, da se je začelo plesati in peti, kot na kašnem velikem praznovanju. Pa saj praznovanje je resnično bilo – naša rekordna udeležba na pohodih DCA namreč!
Prostovoljec in organizator pohoda, Franci Več fotografij=> |
Predavanje o jogi za sproščenost in pravilno dihanje, 26. januar 2022,
|
Dr. Vojka Bole-Hribovšek, prostovoljka, ki že vrsto let pri nas izvaja jogo, nam je tokrat predavala o jogi za sproščenost in pravilno dihanje. Predstavila nam je principe vadbe joge. Pomembno je, da vadimo po svojih zmožnostih, v ritmu dihanja, zavestno in sproščeno.
Po teoretičnem delu predavanja smo sami preizkusili pozitivne učinke vadbe joge na telo in psiho. Sprostili smo se in sede izvedli nekaj vaj za pravilno dihanje. Več fotografij=> |
Pohodništvo DCA Ljubljana
|
Zopet ena lepa pohodniška tura združenih pohodniških skupin Hitri polžki in Vandrovčki s kar 29 udeleženci na mrzel zimski dan 21.1.2022. Smer poti z vlakom do Dol. Ponikev - Gorenje Ponikve – Repče - Trebni vrh (581 m) – Vrhtrebnje - Mala in Velika jama - Trebanjski grad – Trebnje. S postankom ob poti pred vasico Repče smo uživali v razgledih tja do Lisce, Kozjega, Kuma in na vse manjše hribčke in doline pred njimi. Z vrha in vasi Vrhtrebnje razgledov proti Karavankam in Alpam, zaradi delno oblačnega vremena v tisti smeri, ni bilo. Po malici na prijetnem sončku, smo šli mimo lovske koče pod vrhom do obeležja 15. poldnevnika. Našel sem zelo zanimivo oddajo za poslušanje o tem: https://val202.rtvslo.si/2012/10/kamnito-obelezje-15-poldnevnika-na-vrhtrebnjem/.
Po krajšem ogledu smo na sončni uri zaznali, da kaže ura že 13:15, skrajni čas za odhod v dolino. Gozdna pot je bila pod listjem mestoma malce poledenela in pazljivo smo se spustili (itak je pred tem sledil vzpon) do Velike jame, nekateri malce zlezli vanjo, a čas nas je priganjal, zato bo to poseben pohod - izlet z njenim ogledom enkrat pozneje. Pazljivo smo prehodili več kot 120 strmih stopnic (delno ledenih), da smo lahko prečili avtocesto in pravočasno ujeli predvideni odhod vlaka za Ljubljano. Nekaj nas je uspelo v bližnjem bifeju na eks popiti prepotrebno kavico, vodo ali sok, spet drugi so se sončili na ličnih klopcah železniške postaje. Ob prihodu vlaka smo na hitro dobili obvestilo, naj gremo na sprednjo kompozicijo, ker zadnjo bodo odklopili in bo peljala v Sevnico, Kar nekaj drenjanja je bilo, a na koncu smo le vsi dobili sedeže. Zopet je bilo veliko novih pohodnic in pohodnikov, tako, da sem s spoznavanjem bolj na psu, saj mi je katera n.pr. že trikrat povedal kdo je, pa jo četrtič vprašam za ime in isto vprašanje, a ti si nova? No, zaščitne maske seveda tudi naredijo svoje!!! Naj se na koncu zahvalim današnjemu fotografu Andreju za lepo ovekovečene spomine in mojemu pomočniku Dušanu, ki sem ga tokrat posebej prosil za pomoč pri obvladovanju tako velike skupine. S prehojenimi 14.961 koraki, več kot 320 m višinci in na kakšnem mestu z malce zahtevnejšo hojo, smo zadovoljni in prijetno utrujeni varno dosegli domača ognjišča. Obljubim, da bo naslednji pohod malo lažji in sproščujoč, brez kakšnih večjih vzponov…vse pa v vabilu nekje v ponedeljek, torek! Prostovoljec in organizator pohoda, Franci Več fotografij=> |
Ptice v naravi - voden ogled
|
Tokrat smo imeli člani DCA zelo zanimivo in poučno predavanje o pticah. Zbrali smo se v parku Tivoli in počasi krenili vse tja do Tivolskega ribnika. Med potjo smo slišali veliko zanimivih stvari o pticah, ki nam jih je pripovedovala g. Zlata Vahčič ornitologinja in vodnica Društva za opazovanje in proučevanje ptic Slovenije. Poslušali smo ptičje petje in uživali v naravi, čeprav naj je vreme malo zagodlo.
Zopet smo si nabrali veliko novega znanja. Tako kakovostnih predavanj si še želimo. Zapis in foto: Branka Lopič, članica in prostovoljka DCA Več fotografij=> |
Pohodništvo DCA Ljubljana, Korte
|
V okviru DCA deluje nova pohodniška skupina s katero smo se tokrat podali v Korte nad Izolo. Od izhodišča smo se povzpeli do grebena in po panoramski poti prišli do Šareda, kjer smo imeli postanek za kavico. Nadaljevali smo pot skozi vas Cetore in se po kolovozni poti povzpeli do Kort, si ogledali vasico in sedli na avtobus. Z avtobusom smo se odpeljali do San Simona, kjer smo si privoščili odlične domače bobiče. Pohod je trajal 4 ure, vzdušje je bilo zelo pozitivno in tudi vreme nas je prijetno razvajalo. Veselimo se nadaljnjih pohodov.
Marko Černetič, prostovoljec DCA Foto: Vlasta Potočnik Več fotografij=> |
