Vandrovčki v Kamniški Bistrici
|
Pohodniška skupina Vandrovčki se je tokrat potepala po Kamniški Bistrici iin soteski Predaselj. Z vlakom smo se peljali do Kamnika, nato z avtobusom do Kamniške Bistrice in nadaljevali peš po soteski. Pot je bila dokaj zoprna, zato smo večkrat hodili z glavo navzdol, da ne bi padli po pobočju. Kljub temu smo se naužili naravnih lepot. Razdelili smo se v dve skupini, pogumni so odšli malo dlje, ostali smo se po ogledu soteske vrnili proti izhodišču. Seveda Vandrovčki ne bi bili Vandrovčki, če se ne bi izgubili. Izgubljeni smo se srečali z drugo skupino, ki smo ji prihranili nekaj nepotrebne poti. Bilo je kar nekaj smeha in dobre volje.
Zasluženo smo uživali v dobri in poceni malici, malo še poklepetali in se dobre volje vrnili na avtobus proti Ljubljali. Nabralo se je 11 km. Zapis in foto: Branka Lopič, članica in prostovoljka DCA Več fotografij=> |
Tenis v Mateni
|
Teniške aktivnosti DCA Ljubljana se izvajajo na lokaciji Matena v bližini Iga, kjer nam je Jakob nesebično odstopil teniško igrišče za uporabo ob torkih in petkih med 7.00 in 11.00. Prijavljeni prispevamo minimalno vsoto za teniške žogice, ki jih uporabljamo celotno sezono. Razdeljeni smo v začetno skupino, kjer se učimo igranja in nadaljevalno skupino, kjer igramo dvojice po dogovoru ali žrebu. Nadaljevalna skupina začenja ob 9h in ima strokovno usposabljanje, kjer se Jakob angažira res v polni meri in smo mu zelo hvaležni. Trenerju pomagam tudi Saško, ki skrbim za pozitivno naravnanost in splošno psihično pripravljenost igralcev😊. Če zaključim z mislijo, da se imamo "fajn" in da se "narežimo 100 na uro", sem povedal vse. Če bi se nam radi pridružili, pokličite Jakoba ali v DCA Rudnik in se dogovorite, v kateri skupini bi igrali.
Zapis in foto: Saško Ličar, član DCA |
KOLESARJENJE
|
Aktivno doživetje narave in podeželja med barvitimi travniki, polji in razgibanimi hribi Polhograjskih Dolomitov smo kolesarji DCA okusili ta četrtek. Cilj je bila vas Briše, ki se nahaja dober kilometer od Polhovega Gradca v smeri proti Gorenji vasi. Na koncu vasi so terme oziroma kopališče Briše. V neposredni bližini teče Mala voda, ki jo v poletnih mesecih na njej zaprejo z zapornico in tako nastane prijetno kopališče z zelo čisto vodo. S tem kopališčem upravlja zelo dejavno turistično društvo Briše.
Po postanku smo kolesarili proti cesti Horjul - Gorenja vas, na glavni cesti zavili levo in nato nadaljevali proti Horjulu in naprej do Ljubljane. Prevozili smo 60 kilometrov, vreme je bilo idealno za kolesarjenje, zato po prihodu v Ljubljano ni bilo čutiti utrujenosti. Jakob, prostovoljec in član DCA Več fotografij=> |
POHODNIŠTVO DCA LJUBLJANA
|
Vsak petek se pohodniška skupina Hitri polžki iz DCA Ljubljana odpravi na kakšen lep pohod. Tokrat se nas je trinajsterica odpravila na pravo gorsko turo z namenom osvojiti kar dva dvatisočaka. S parkirišča planine Podvežak smo se najprej sprehodili do pastirske koče, da bi kar hitro zagrizli strmo v breg. V nizu majhnih dolinic, kjer smo se kar ustavljali in občudovali cvetoče »nasade« planinskega cvetja, smo zadnje pol ure spet strmo zagrizli proti našima ciljema, 2110 m (2114m ?) visoki Veliki vrh (Veža) z miniaturnim Aljaževim stolpom. V lepem, malce vetrovnem in osvežujočem vremenu smo imeli čudovite razglede vse okrog nas. Sprehodili smo se še do Velike Zelenice. Pred nami je kraljevala mogočna Ojstrica, na robu pa je pod nami tisoč in več metrov nižje svoje čare razkazoval Krajinski park Robanov kot. Med obema vrhovoma je bil travnik dobesedno prekrit s cvetočim ranjakom, katerega čaj nas poživi in očisti vseh nesnag v telesu. Pazljivo smo se začeli spuščati po nevarni, malce skriti, a z možici označeni stezici. Nižje smo se varno izognili dvema snežiščema in varno prispeli do izhodišča. No, daljši postanek za okrepčilo smo naredili v pastirski koči. Na koncu smo složno ugotovili, da to sploh ni bila lahka tura, saj smo hodili kar 6 ur. Prijetno utrujeni smo se odpravili proti domu, a vožnja je kar trajala in trajala (ovinkaste ceste je na tej poti malo morje), tako da smo v svoje domove prispeli v poznem popoldnevu. Prostovoljec in član DCA Franci Hrastar Več fotografij => |
Kolesarjenje ob vznožje Krvavca
|
Kolesarjenje ob vznožje Krvavca smo kolesarji DCA združili z obiskom Šenčurja in Komende kjer domujeta slovenska kolesarska asa Tadej Pogačnik in Matej Mohorič na letošnjem francoskem touru, ki poteka v teh dneh z etapno zmago osvojila pikčasto in rumeno majico. Na poti smo se ustavili v Šenčurju, kjer so nas napiši opozarjali na pikčasto majico. Iz Šenčurja smo krenili proti Velesovemu, Češnjeveku, Dvorni, Gradu. Iz Gradu naprej se je cesta vzpenjala in po dobrih 5 km smo prikolesarili do spodnje postaje kabinske žičnice Krvavec. Krvavec je gora v Kamniško - Savinjskih Alpah in je na njenem pobočju zimsko športno središče.
Pri kabinski žičnici smo imeli zelo kratek postanek, saj so nas napovedane dnevne visoke temperature prisilile za čimprejšnji povratek. V Cerkljah smo zavili levo proti Zalogu od tam naprej pa proti Komendi, kjer smo si ogledali navijaški šotor rumene majice Tadeja Pogačnika. Iz Komende nas je vodila pot po dobro označenih kolesarskih poteh v Suhadol, Topole, Mengša, Loke pri Mengšu in Trzina. Iz Trzina po dobrih 2 km prikolesarimo v Črnuče. Ker je bila ura ena opoldneva, sonce pa žgalo se hitro poslovimo ter se vsak po svoji najbližji poti odpravimo na svoj dom. Jakob, prostovoljec in član DCA Več fotografij => |
Slap Peričnik
|
Vandrovčki DCA smo se danes izognili peklenske vročine v Ljubljani in odšli z avtobusom do Mojstrane, nato peš do slapu Peričnik. V senci dreves in ob vodi je bila hoja prav prijetna, zato nismo občutili vročine. Pogumni so se odpravili še do drugega slapu in še višje. Malo škropljenja ob slapu nam je kar prijalo. Tudi filmske zvezde smo postali, na POP IN PLANET TV za prispevke smo jim prav prišli. Koča ob slapu je zaprta, prav nam je prišla malica iz nahrbtnika. Zopet smo dobro izkoristili vroč dan. Nabralo se je 16 km.
Prostovoljka Branka Lopič Več fotografij => |
Pohodništvo - Koželjeva pot
|
V hladnem petkovem jutru se nas je 11 Hitrih polžkov podalo novim doživetjem naproti. Parkirali smo pri kamnolomu v Stahovici in se najprej po kolovozu, potem pa po razgibani poti skozi gozd, podali proti cilju. Vzpenjali smo se po stopnicah, prečili mostičke, vmes malo pomalicali in se osvežili v ledeno mrzli Bistrici. Občudovali smo kanjon Predaselj in po 3 urah prispeli do koče pri Juriju. Ob dobri hrani smo si nabrali moči, se še malo "martinčkali" in ker so se začeli nabirati temni oblaki, pospešili nazaj k našim vozilom.
Prostovoljec Štefan Rojina Več fotografij => |
Kolesarjenje -Rašica in Trubarjeva domačija
|
Rašica in Trubarjeva domačija je bila tokratni cilj kolesarjev. Rašica je najbolj znana kot rojstni kraj Primoža Trubarja (1508 - 1586). Trubar je bil protestantski reformator, prevajalec ter začetnik in utemeljitelj slovenskega knjižnega jezika in slovstva ter verski reformator.
Enajsterica iz Ljubljane, sam sem se pridružil na Igu, smo lepo družno zavrteli pedala proti Pijavi Gorici in se obrnili v Želimeljsko dolino. Vodja Jakob je planiral celotno traso, tako lepo je vse izgledalo, dokler se nismo začeli vzpenjati proti Turjaku. Cesta zaprta…..ampak no, se bomo s kolesi le prebili mimo gradbincev, smo si mislili in se počasi vzpenjali po strmi cesti. Ja, dokler nismo zaslišali motornih žag, podrtih dreves čez cesto, grozečega dela debla, ki se je z brega valil proti nam. Gozdarji so namreč urejali brežine tako, da smo jo hitro ucvrli nazaj, obračali še tiste zaostale kolesarje in skovati je bilo potrebno nov plan poti do našega cilja. Prijazni domačini so nam povedali kam naj se usmerimo, pa smo tako vsi prvič spoznavali vasice, ki jih je bilo toliko in z nam neznanimi imeni, da smo jih tudi šteti prenehali. V vasico Ščurki nismo smeli zaviti, pa ne da bi se bali ščurkov, ampak ker se tam del Želimeljske doline konča. Potrebno je bilo voziti naprej in kmalu se je začel dolg in strm vzpon. Gozda kar ni hotelo biti konca. Končno smo le ugledali svetlobo ter se zapeljali v prijetno vasico Škamevec. Milica in Milan imata tam sorodnike. Seveda smo bili postreženi s pijačo, malo smo poklepetali in se podali dalje. Spremljali so nas čudoviti razgledi na vse strani, vmes pa so grozili temni oblaki. Javorje, Veliki Osolnik, Laze so bili za nami, sledil je divji spust proti Rašici. Vmes pa vasice in polja ter zeleni gozdovi. Trubarjeve domačije si nismo ogledali, ker smo zaradi slabih vremenskih obetov po kavici in obvezni gasilski fotografiji, hitro zajahali svoje bicikle in se opravili proti domu. Pot nas je vodila v smeri Kureščka. Imena krajev v naši bližini, kot Gradišče, Marinčki, Bavdki, Tomažini, Srnjak, Krvava peč, Selo, Rob, Osredek, Zapotok, Rogatec nad Želimljami, Visoko, Golo, Škrilje in še kaj vmes, so bila le bežno vidna z našimi očmi, saj nas je bližajoča nevihta priganjala tako, da smo še v dolino vrteli pedala. Res je bilo teh 6 kilometrov pravega adrenalinskega spusta. Končno le minutni postanek v kraju z najkrajšim imenom pri nas, Ig imenovan in takoj proti Škofljici in Ljubljani. Neurje sem tako preživel 5 km od svojega doma kar pod streho najbližjega bifeja in se potem srečno vrnil domov, tako kot ostali udeleženci. Ob vseh dooooooolgih klancih in višincih se je nabralo le okrog 60 kilometrov. Seveda so jih Ljubljančani naredili krepko več. Ja, ob vsem tem smo preživeli čudovit dan in…..Trubarjev Primož, oprosti nam……kljub temu, da si napisal prvo slovensko knjigo……šli smo mimo tebe…..naslednjič si bomo resnično ogledali tvojo domačijo, mlin, žago in izvedeli še kaj več o tebi. 1. julija 2021 utrinke strnil in zapisal prostovoljec in član DCA Franci Hrastar Več fotografij => |
Kolesarjenje - Tržič
|
Tokrat smo se kolesarji DCA odpravili na Gorenjsko v Tržič.
Iz Ljubljane smo vrteli pedala, ko smo prispeli v Kranj mimo naselij Mlake, Tenetiš, Golnika, Senično, Križe in prišli po dobrih treh urah in pol v Tržič. V centru Tržiča smo si ogledali Kurnikovo hišo in Tržiški muzej. Kurnikova hiša je muzej na prostem in sama stavba predstavlja meščansko obrtno arhitekturo 18. stoletja. V Tržiškem muzeju pa so predstavljene stvari tržiške obrti s katerimi so se v preteklosti preživljali številni Tržičani. Posebej je prikaz čevljarstva v Tržiču. V muzeju je tudi prikaz smučarske tradicije v Sloveniji. Ogledali smo si tudi Dovžanovo sotesko, ki se nahaja ob vznožju Karavank 4 km proti Jelendolu. Skozi sotesko poteka razgledna učna pot, kjer je nahajališče okamnin mlajšega paleozoika. Zanimivosti Dovžanove soteske nam pomaga odkrivati razgledna učna pot. Iz Tržiča se nismo vračali po isti poti ampak smo kolesarili skozi Retnje, Zadraga, Zg. Duplje, Sp. Duplje, Strahinj in že smo bili v Naklem. V Naklem smo se pri Marinšku okrepili in osvežili s hrano in pijačo. Kljub poletno vročini nam je pri kolesarjenju pihal rahel vetrič tako, da nam ni bilo preveč vroče. To je bila letošnja najdaljša tura, saj smo prevozili 100 kilometrov. Jakob, prostovoljec in član DCA Več fotografij=> |
Potep po Kranjski Gori in okolici
|
Tokrat smo se Vandrovčki potepali po Gorenjski. Iz Ljubljane smo se z avtobusom odpeljali do Podkorena, nato peš do Zelencev, talnega izvira Save Dolinke, nadaljevali peš do Kranjske Gore in jezera Jasne. Počitek in malico smo si privoščili na koncu. Kljub vročini smo si privoščili lep dan. Ko smo izstopili v Ljubljani iz avtobusa in začutili ljubljansko vročino, smo se zavedali, kako dobro smo izkoristili dan. Prehodili smo 15 km.
Zapis in foto: Branka Lopič, članica in prostovoljka DCA Več fotografij=> |
Ogled MGLC Švicarije
|
DCA nam je danes omogočil, da smo si ogledali podrobno prenovljeno Švicarijo, bivši hotel, v katerem so se v preteklosti odvijali najrazličnejši kulturni dogodki. Ogledali smo si notranjost stavbe, slišali zanimivo zgodovino stavbe in o sedanjih načrtih in delovanju le te. Dobili smo povabilo o sodelovanju, kar smo se zelo razveselili. Sledila je pogostitev in ogled razstave Vizualna umetnost Invader v gradu Tivoli.
Veselili, da bomo v jeseni sodelovali in polni zanimivih informacij odšli proti domu. Besedilo in foto: Branka, članica in prostovoljka DCA Več fotografij=> |
Zaključno srečanje skupine tai chi in chi gong
|
V prijetni senci platan so se zbrali nekateri udeleženci skupin za tai chi, chi gong in osebnostna rast. Ob prijetnem druženju in ob dobrotah, ki jih je priskrbel Saško, nam je prostovoljec Egon predstavil še nekaj novosti in svojih izumov, s katerimi bolje poskrbimo za energetski potencial.
Med prijetnimi in učečimi ljudmi je vedno lepo. Nasvidenje septembra! |
DCA pohodniki na Kališču in
|
Pravijo, da je številka sedem pravljično število – in prav toliko se nas je zbralo minuli petek na izhodišču. Iz Mač smo se s parkirišča odpravili tja gor na Kališče. Od začetka še po cesti, da bi se na pravo planinsko pot podali preko potočka v gozdu pod tovorno žičnico. Pravzaprav smo kar tri ure grizli do koče, pa čeprav časovnice kažejo manj. Po malici in osvežitvah smo se odločili, da se namesto na Bašeljski vrh odpravimo do Zaplate in na Hudičev boršt. Predvsem zaradi tega, da v živo spoznamo ta delček Kamniško Savinjskih Alp, ki je lepo viden iz doline pod vrhom Cjanovce, Malega Grintovca in Srednjega vrha. Sam to lepoto gledam ob ugodnem vremenu tudi iz domače hiše – prav direktno skozi kopalniško okno.
Na Zaplati so kmetje kosili travo na strmih pobočjih – snarjenje imenovano. To zanimivost lahko najdete na spletnih straneh in izveste vse o tem napornem delu kmetov iz Preddvorske doline. Hudičev boršt je po ljudskem izročilu nastal tedaj, ko ga je hudič vzel dvema trmastima kmetoma, ki sta se celo življenje prerekala zaradi tega gozda, ki je najprej stal na Suhi pri Škofji Loki. Ker se nista mogla sporazumeti o lastništvu, ga je dvignil hudič, a ga je odložil s hrbta na Zaplato, ker je ravno takrat v bližnjem Sv. Jakobu zazvonilo in tam je še danes. Na začetku vstopa vanj je studenček, kjer smo se osvežili, pred kočo malo posedeli, uživali v pogledih na dolino pod seboj in se po strmi poti odpravili do parkirišča. Pot se je, zaradi naših utrujenih in ne rosno mladih teles tako vlekla, da smo že pomislili na hudiča, ki da je premaknil Mače s parkiriščem, tja daleč v dolino. Končno smo uzrli parkirana avta in naš udeleženec Darko je postregel z ohlajenim pivom, ki ga je imel v prtljažniku shranjenega v hladilniku. Osvežitev je bila več kot dobrodošla! Franci, prostovoljec in član DCA Več fotografij=> |
Kolesarjenje: Planinsko polje
|
Planinsko polje je bil ta teden cilj izleta kolesarjev DCA Ljubljana. Polje je eno od značilnih kraških polj v Sloveniji. Vode pritekajo z južne strani, ponikajo pa na severni strani. Unica, ki se vije čez polje izgine v požiralnike. V deževnem delu leta zalije voda celotno dno polja tako, da nastane jezero. Do Planinskega polja smo prišli od Logatca po malo prometni cesti proti Rakeku. V vasi Laze smo zavili desno in že smo bili na vzhodnem delu Planinskega polja. Prečkali smo polje in prišli kakšen kilometer za naseljem Planina na cesto Logatec - Postojna, na kateri je bilo zelo malo prometa tako, da je bilo prijetno kolesariti. Ko smo kolesarili proti Grčarevcu, smo se nekajkrat ustavili ob zahodnem robu polja ter opazovali čudovito naravo s pokošenimi travniki in čredami konj. Od Grčarevca nas je pot vodila skozi Kalce v Logatec. V Logatcu smo se s malico v lokalu Zvonček podprli, da smo z več energije nadaljevali pot domov. Da smo se izognili prometni Tržaški cesti in na nekaterih delih brez kolesarskih stez smo iz Vrhnike zavili v Sinjo Gorico nato mimo Blatne Brezovice, Bevk, Podplešivice, Žabnice, Vnanjih Goric prikolesarili do zbirnega mesta na Viču.
Tam smo posedli pod senco košatega drevesa in zbirali vtise o današnji turi. Tura je bila zaradi poletne vročine kar naporna, saj je moral vsak prevoziti najmanj 86 km. Jakob, prostovoljec in član DCA Več fotografij=> |
Predavanje "Koža ni roža"
|
Karmen Seljak, dipl. m. s. iz ZD Vič je za naše člane pripravila predavanje z naslovom Koža ni roža. Izvedeli smo kako se lahko zaščitimo pred soncem, na katere spremembe moramo biti pozorni in kako pogosto jih moramo spremljati. Ker je kožni rak je po podatkih slovenskega registra raka iz leta 2017 najpogostejši rak med obema spoloma je pomembno, da znamo ločiti nenevarne spremembe na koži od sumljivih lezij za melanom. Ga. Seljak nam je predstavila tudi pogoste značilnosti melanoma, ki so:
-nesimetričnost oz. nepravilnost v obliki (ena polovica lezije se ne ujema z drugo), -robovi so nepravilnih oblik, -barva (neenakomerna in sestavljena obarvanost iz več odtenkov rjave in črne, lahko tudi modre, vijolične, rdeče, bele, sive), -premer več kot 6 mm, -spreminjanje (spreminjanje oblike, barve, rasti). Predavateljici se lepo zahvaljujemo za čas in delitev znanja. |
Vandrovčki DCA v Sevnici
|
Pohodniška skupina Vandrovčki je tokrat pohajkovala po Sevnici. Z vlakom smo se iz Ljubljane peljali do Sevnice. Že na vlaku je bilo zelo živahno. Vožnjo smo si popestrili s smehom in klepetanjem za vse nazaj kar nam je korona preprečila. Na postaji nas je počakal lokalni vodič, ki nas je popeljal do lokalnih znamenitosti in povedal veliko zanimivega. Po ogledu mesta smo se povzpeli na grad Sevnica. Najprej so nam zavrteli film, ki je pokazal celotno zgodovino gradu, nato nas je vodička popeljala po grajskih sobanah.
Bilo je kaj videti. Za konec smo si privoščili kosilo in seveda torto Melanija. Zopet smo doživeli en lep dan. Prehodili 9 km. Zapis in foto: Branka Lopič, članica in prostovoljka DCA Več fotografij=> |
Razstava gobelinov - Vanda Žužek
|
Razstava gobelinov v DCA Povšetova je delo mentorice in prostovoljke Vande Žužek, ki v DCA Povšetova, DCA Gosposvetska in DCA Zalog poučuje slikarstvo. Gobelini, ki so razstavljeni so nastajali v letih od 1970 do 2020, torej kar 50 let.
V naši družini sem bila prva, ki sem začela z ustvarjanjem gobelinov. Leta 1964 sem prišla na obisk k mami od prijatelja mojega brata in pri njej sem prvič videla gobelin. Gospa mi je mimogrede pokazala kako se dela. Nisem si zapomnila postopka, v spominu mi je ostalo samo to, da so prekrasni. Ko sem kasneje, leta 1968 prišla v Ljubljano sem iskala možnosti, da bi pričela delati gobelin. Nikogar nisem poznala, ki bi mi pokazal, ni bilo knjig in interneta. Kakšno leto kasneje sem na morju v Rovinju našla revijo iz Beograda, Svet gobelina. Notri sem našla vse informacije o tako imenovanih Wilerjevih gobelinih t.j. petit point tehnika, tehnika s štetjem. Nikoli ne bom pozabila kako sem prvi osnutek vrgla proč, ker mi nikakor ni uspelo. Potem sem se poglobila in tako ustvarjam že 50 let. V teh letih sem naredila ogromno gobelinov in še vedno jih delam. Nastalo jih je okoli 80. Mnoge sem podarila, nekaj sem jih celo uspela prodati. Vendar pa ne more ceniti toliko kot je v resnici vreden gobelin. Doma imam še nekaj nedokončanih. Največji je Rubensov gobelin Kraja Sabink, ki je velik meter in pol krat meter in pol in zajema 500 x 500 vbodov in 4 niti. Najmanjši je moj prvi gobelin, ki je tudi na tej razstavi. Zadnja leta material naročam iz Romunije. Uporabljam črno bele predloge, delam pa tudi gobeline po svojih predlogah. Naslikam sliko in jo razdelim na mali karo papir ter določim barve. Gobelini pomagajo pri slikarstvu, ko lahko vidiš vse barvne nianse. Avtorica: Vanda Žužek Več fotografij=> |
Virtualni vodeni ogled Ljubljane
|
V sodelovanju z Društvom regionalnih turističnih vodnikov ARGOS smo se podali na prvi virtualni vodeni ogled Ljubljane. V manj kot eni uri smo se v udobju domačega kavča lahko virtualno sprehodili mimo Prešernovega trga, Mesarskega mosta do Mestnega trga in ob tem izvedeli veliko zanimivih informacij o znanih in manj znanih lepotah Ljubljane. Lepo vabljeni, da se nam pri odkrivanju Ljubljanskih znamenitosti pridružite tudi naslednji teden.
Več fotografij=> |
Razstava slikarke Ane Baucar Miklič
|
Slikarka Ana Baucar Miklič nas je popeljala po razstavi svojih del, ki jo je poimenovala: »Bale, bale- pridi, pridi«. Vsaka slika izžareva del slikarkine energije in ob vsaki je gospa Ana Baucar Miklič, predstavila tematiko, tehniko ustvarjanja in nam zaupala sporočilo slike. Slikarka je z razstavo pokazala tako širino likovnega znanja, kot tudi razmišljanja. Gospa Ana Baucar Miklič, kot mentorica likovnih skupin v DCA Puhova, svoje znanje predaja članicam in članom DCA. Gospe Ani Baucar Miklič čestitamo za čudovito razstavo in se iskreno zahvaljujemo za vsa leta poučevanja, spodbujanja in opogumljanja udeležencev likovnih skupin. Veseli smo, da smo bili del tega lepega dogodka.
Slikarska razstava je na ogled v Domačiji Pr Krač, Dolsko 19, od 12.6. do 12.6.2021. Vabljeni. Več fotografij=> |
Hitri polžki so obiskali Stolp ljubezni na Žusmu
|
Štirje Hitri polžki so se odločili obiskati kar malo pozabljeno Kozjansko, vsaj kar se pohodov tiče. Naš tokratni cilj je bil Žusem s svojim Stolpom ljubezni. Po slabih dveh urah hoje smo osvojili vrh in se povzpeli še na stolp, ki ima ime po cerkvi sv. Valentina v bližini. Odprl se nam je čudovit razgled do Pohorja, Boča, Donačke gore,… Vračali smo se po isti poti in si na kmetiji Žurej privoščili odlično gobovo juhico.
Štefan Rojina, vodnik in prostovoljec DCA Več fotografij=> |
Kolesarjenje: Studenec
|
Ta četrtek smo kolesarji DCA kolesarili severovzhodno od Ljubljane na Studenec pri Krtini. Pot nas je vodila iz BTC po Šmartinski do Šentjakoba, od tam pa mimo Pšate, Ihana, Preloga, Krumpeka, Gorjuše. Na vrhu vzpona na Krumpek smo naredili kratek postanek ter se fotografirali pred gradom Krumpek.
Iz Gorjuše smo vrteli pedala do regionalne ceste Domžale - Moravče in po dobrih dvesto metrih smo že videli velik transparent Poletno gledališče Studenec. Poletno gledališče Studenec je znano po svojem poletnem gledališču na prostem. V sklopu kulturno poletnega festivala se tu odvijajo kulturni dogodki tako glasbeni kot gledališki in jih organizira Kulturno društvo Miran Jarc Škocjan. Ko smo si ogledali to gledališče in napravili nekaj posnetkov smo krenili v bližnjo Krtino, se za kratek čas ustavili v gostišču, da se okrepčamo. Ker je bila napoved dežja za 13 uro smo se hitro odpravili domov. Pot nas je vodila iz Krtine skozi Dob, Količevo, Vir, Domžale, Podrečje, Zaboršt, Prelog, Ihan in nato po istih cestah do BTC od koder smo odšli na turo. Vreme je zdržalo, bili zadovoljni, da smo zopet preživeli še en lep kolesarski četrtek. Jakob, prostovoljec in član DCA Več fotografij=> |
Zaključni pohod in druženje članov
|
Ob zaključku letošnjega posebnega šolskega leta, zaradi znanih razlogov, smo se člani DCA srečali in družili na prav poseben način. Nič iger, nič plesa in podobnih reči kot druga leta. Zbrali smo se na Koseškem bajerju, od tam povzpeli na Rožnik, naredili malo odmora za klepet, nato nadaljevali mimo skakalnic. Imeli smo posebnega gosta, bivšega skakalca Janeza Jurmana, ki nam je povedal nekaj zanimivosti o njegovem življenju, ki ga je preživel na skakalnicah doma in v tujini. Zaključili smo v Mostecu ob obvezni kavici.Lep sončen dan smo kot vedno lepo izkoristili. Vseeno smo naredili skoraj 10 km.
Zapis in foto: Branka, članica in prostovoljka DCA Več fotografij=> |
Hitri polžki v prelepi naravi Kureščka
|
Hitri polžki iz DCA Ljubljana smo se prelep junijski torek podali na Kurešček. Pot nas je vodila iz Želimelj, nekaj časa po dolini in nato strmo v breg. Medveda na poti sicer nismo srečali, smo pa opravili kar nekaj obiskov pri sorodnikih pohodnic, ki živijo tam gor visoko nad ljubljansko kotlino, tako da smo malo ovinkarili. Seveda smo na vrh tudi prisopihali in si ogledali cerkev Kraljice miru. Prižgal sem svečke v spomin mojim pokojnim sorodnikom in prijateljem. Ob odhodu v dolino nas je mlada dama postregla še s pecivom. Povsod na obiskih smo bili tudi obilno postreženi, nazadnje še pri meni doma, ko nam je moja draga na mizo prinesla še tople hrustljave miške. Ja, takih pohodov si vsekakor še želimo.
Franci, prostovoljec in član DCA Več fotografij=> |
Pohodniška skupina Hitri polžki na Tošču
|
Ker je bil za petek napovedan lep dan, se nas je tokrat zbralo 9 Hitrih polžkov. Na sončno jutro smo iz vasi Topol po lep gozdni poti krenili našemu cilju naproti. Tošč smo osvojili po slabih dveh urah hoje. Sledil je počitek, malica in obvezno fotografiranje. Ob povratku smo se ustavili še pri kmetiji odprtih vrat na Gontah na zasluženem pivu. Izkazalo se je, da ima ena od udeleženk rojstni dan, pa jo je prijazni lastnik pocrkljal z domačim pecivom, vsi skupaj pa smo ji zapeli in nazdravili. Polni lepih vtisov smo se odpravili proti domu.
Štefan, prostovoljec in član DCA Več fotografij=> |
Kolesarjenje - Črni vrh nad Polhovim Gradcem
|
Današnja tura nas je vodila iz Ljubljane (298 m) proti Polhovemu Gradcu (397 m) in naprej po dolini ter nato strmo v hrib, kar do cerkve Sv. Lenarta (861 m) na Črnem vrhu. Ob počasni vožnji v hrib smo lahko občudovali raztresene visokogorske kmetije in lepoto Slovenije, kot si jo samo zaželiš. Trinajsterica nas (dve udeleženki in še en mačo so bili brez električne pomoči) smo složno in itak v utrujajočem tempu po žgočem soncu, dosegli cilj. Na prelazu, kjer bi se lahko zapeljali proti Škofji loki (pa se nismo), smo se v prijetnem ambientu tamkajšnje okrepčevalnice privoščili zaslužen počitek ob dišeči kavici, pivcu in ob prijetnem nasmehu domače kelnarce. Sledil je adrenalinski spust v dolino. Vsaj jaz sem si – varno, kot je potrebno - privoščil ta užitek! Res je bilo enkratno pri 55/h in še več…..a naš vodja Jakob se je v dolini odločil, da se zapeljemo domov malo po ovinkih. Mimo Ključa (spet vzpon) smo se spustili v Zaklanec in s tem v Horjulsko dolino, da bi se nato skozi Brezje po luknjasti cesti pripeljali do Dobrove in s tem zaključili krog ter se vsi veseli, a kar malce utrujeni, zapeljali vsak svojemu domu naproti. No, to, da smo prevozili krepko preko 60 km, je pa čisto zanemarljivo.
Franci, član DCA Ljubljana Več fotografij=> |
Kolesarjenje - Črni vrh
|
Prvi teden v juniju se nas je zbralo 12 kolesarjev pri zbirnem mestu Pri Žabarju na Viču. Vrteli smo pedala po rahlo valoviti in prometni cesti do Polhovega Gradca, od tam naprej pa vzpon na Črni vrh, ki je bil dolg 7 km, povprečni naklon 6,2%, največji 10%, ne upoštevaje zadnji kratki klanec k cerkvi Sv. Lenarta s 14% procenti. Črni vrh nad Polhovim Gradcem leži na višini 831 m, cerkev Sv. Lenarta pa še cca 100 m višje.
Na vrhu smo se primerno okrepčali in nato spustili nazaj v dolino. Pred vasjo Dvor smo zavili desno za cesto proti Horjulu. Od tam pa po regionalni cesti proti Ljubljani. Kolesarjenje navzgor in navzdol je bilo naporno in zahtevno tako, da smo kar utrujeni, posebno tisti brez E pomoči. Na Viču smo se poslovili in krenili vsak proti svojemu domu. Prevozili smo več kot 80 km. Jakob, član in prostovoljec DCA Več fotografij=> |
Vandrovčki na Vrhniki
|
Vandrovčki DCA smo izkoristili lep junijski dan. Pot nas je vodila "Po poti Cankarjeve mladosti na Vrhniki."
Začeli smo v središču Vrhnike pri Cankarjevem spomeniku. Vodič "Cankar" nas je popeljal do enajste šole pod mostom, ki se začne v vročih dneh in zaključi v prvih jesenskih dneh. Sledili so ogledi, kjer je domovala Cankarjeva družina. Mimo cerkve sv. Lenarta nas je pot popeljala do Cankarjeve spominske hiše, Na klancu št. 1. Po ogledu hiše smo odšli proti vrhu klanca, kjer se je v soncu bleščala sv. Trojica- kraljica vrhniška. Videli smo tudi hišo, v kateri je nastala znamenita Skodelica kave. Tu nas je zapustil naš vodič Cankar, ki se je zelo potrudil z vsemogočnimi informacijami o Cankarju in Vrhniki. Prijeten sprehod se je nadaljeval proti Močilniku, vmes pa seveda kavica in dobra malica. Nabralo se je kar 9 km. Zopet smo preživeli v dobri družbi lep, nepozaben dan. Veseli in zadovoljni smo se odpravili na avtobus proti Ljubljani. Zapis in foto: Branka Lopič, članica in prostovoljka DCA Več fotografij=> |
Razstava "Ustvarjalnost v karanteni"
|
Slikarke in slikarji iz DCA Zalog so tudi v času zaprtja DCA-jev nadaljevali z ustvarjanjem. Pod vodstvom prostovoljke Vande Žužek so se vsak teden videli na spletu in skupaj slikali. Čudovite rezultate spletnega slikarstva si sedaj lahko ogledate tudi v živo v DCA Zalog na razstavi Ustvarjalnost v karanteni.
Več fotografij=> |
Postavitev razstave Antelope Canion
|
Na zadnji majski dan je Vanda Žužek v prostorih DCA Tržaška pripravila razstavo z naslovom Antelope Canion, ki je nastala na njeni poti v jamo Indijancev Navaja v Arizoni.
Vanda je o svojih umetninah povedala takole: Moje potovanje po Ameriki je bilo v mesecu marcu 2019 , ko sem šla preko držav Kalifornija, Nevada, Arizona, Utah, Idaho in Florida. V državi je na območju Indijancev Navaja in sicer v državi Arizona. To je jama, globoka preko 30 metrov in se igra s svetlobo in menjava barve. Ta jama je v bližini kraja Page in po večini tu živijo Indijanci Navaja, ki so izredno visoki in lepi. Ne slikajo se radi, zato jim nisem vzela duše, kot rečejo, če jih kdo slika. Dodala pa sem plakat, kjer je družina Indijancev od najstarejšega do najmlajšega moškega. So barve kot te jame, rdeče, rjave in prav ta barva rdečih jam me je očarala. Hvala Vandi Žužek za umetniški pridih, ki ga je dodala našim prostorom. Vljudno vabljeni na ogled razstave, ki so jo bo možno ogledati do 31.8.2021, v času odprtja DCA Tržaška. Več fotografij=> |
Festival Igraj se z mano
|
Končno smo dočakali veseli dan, ko so se ponovno pričeli tudi festivali v živo. DCA-jevci smo se tradicionalno udeležili Festivala Igraj se z mano, na katerem smo z mimoidočimi otroci poslikavali pisane in unikatne kamenčke. Aktivnosti na samem festivalu organizirata dva glavna organizatorja, Center Janeza Levca Ljubljana ter Društvo za kulturo inkluzije. Festivala pa se udeleži veliko število vrtcev, šol, zavodov, različnih organizacij in tudi posameznikov.
V sončnem dnevu, polnem igre, smeha in kreativnosti smo uživali v druženju in ustvarjanju. Hvala prostovoljki Marjani Kromek, ki je prispevala zamisel in izvedla tudi delavnico na Kongresnem trgu. Več fotografij=> |
Pohodniška skupina Hitri polžki: Dom na Govejku - Osolnik (858 m)
|
Hitri polžki, osmerica nas, na prečudovit majski dan, po planu smo šli na Dom na Govejku. Uživali smo ob žuborečem potoku z mlinčki in sorazmerno drsno strmo potjo ter varno prispeli gor....odločitev je bila takojšnja....podaljšamo pohod na 858 m visoki Osolnik in se krožno spustimo v dolino Ločnice. Kar preko 500 m višincev se je nabralo. Ni nam bilo žal za tako odločitev, naj fotografije to potrdijo!
Franci, prostovoljec in član DCA Več fotografij=> |
Kolesarjenje: Krka
|
Ta četrtek smo letos prvič kolesarji DCA kolesarili na Dolenjsko in to v Krko. Na zbirnem mestu Špica se nas je zbralo 9, na Škofljici pa so se pridružili še 3, skupno 12 kolesarjev. Krenili smo proti Grosuplju, v središču mesta zavili desno proti vasi Krka. Iz vasi Krka smo po nekaj km prišli do izvira Krke in vhoda v Krško jamo, ki se odpira nad izvirom reke Krke iz katere je le občasen izvir, ker podzemna voda bruha le ob povodnji. To je vodoravna jama dolga 200 m in široka 30 m. Vhod je zaprt in je možen le voden ogled z vodičem.
Nazaj proti Ljubljani smo na predlog kolesarke brez E pomoči kolesarili preko Hočevja v Zdensko vas, kar se je na koncu izkazalo, da smo prevozili več kilometrov z več višinskimi metri. Ceste so bile dobro prevozne z malo prometa, razen od Rašice do Turjaka (3 km), kjer smo spet zavili na lokalno cesto proti Želimljam, Škofljici in nazaj do izhodišča. Tura je bila zahtevna, saj smo prekolesarili 84 km in 774 višinskimi metri, upoštevaje od zbirnega mesta Špica. Jakob, prostovoljec in član DCA Več fotografij=> |
Vandrovčki v Novi Gorici
|
Pohodniška skupina Vandrovčkov je tokrat obiskala Novo Gorico.
Z vlakom smo se peljali do Nove Gorice, kjer smo naredili krajši postanek za ogled Trga Evrope in sončne ure. Pot nas je nato vodila do Frančiškanskega samostana na griču, ki leži tik ob robu slovensko italijanske meje. Hrib je dobil ime po kostanjih. V samostanu gostuje Skupnost Srečanje, šola življenja, kjer fantje po načelu don Pierina ponovno odkrivajo smisel življenja brez odvisnosti od drog. Ogledali smo si cerkev ali Kapelo, kot ji pravijo domačini, samostansko knjižnico, ki nosi ime po patru Stanislavu Škrabcu, največjemu slovenskemu jezikoslovcu 19. stoletja. V njej hranijo slovnico Adama Bohoriča iz leta 1584 z avtorjevim lastnoročnim posvetilom. Zanimivo je bilo videti grobnico, v kateri počivajo zadnji člani francoske kraljevske rodbine Burbonov in rožni vrt burbonk. Zopet smo izvedeli veliko novega in zanimivega. Veseli in dobre volje smo se odpravili na dobro kavico. Pot proti Ljubljani smo nadaljevali z vlakom. Zapis in foto: Branka Lopič, članica in prostovoljka DCA Več fotografij=> |
Pomladni - poletni izzivi
|
V mesecu aprilu smo članom DCA Ljubljana ponudili možnost sodelovanja v izzivih, ki vzpodbujajo aktivnost kar na treh področjih in tako ponujajo možnost sodelovanja večjemu številu ljudi. Gibanje pomembno prispeva k boljšemu počutju in psihofizičnemu zdravju, zato je naša želja, da se za izziv odloči čimveč članic in članov.
Kolesarskega izziva so se tako udeležili 4 člani in članice, enemu pa ga je uspelo uspešno opraviti. Vsi ostali pa so otvorili kolesarsko sezono in ob tem neizmerno uživali, ter se pripravili na mesece, ki so pred nami. Pohodniškega izziva se je udeležilo 7 članov in članic, ki so mesec april in lepe dneve v njem izkoristili za doseganje pohodniških ciljev. Trije so uspešno osvojili vse v izzivu zastavljene cilje, ostali pa so bili sicer prav tako aktivni, le da so ubirali druge poti. Izziva s koraki se je udeležilo 5 članov in članic. Kot zanimivost naj povemo, da so vsi sodelujoči celo presegli zastavljen cilj 150 000 korakov v mesecu. O njihovem zadovoljstvu pričajo izjave, ki so jih delili z nami. Še nekaj vtisov udeležencev: »Z veseljem sem opravila oba izziva: prevozila 228 km in poleg določenih hribov osvojila še Vrh Staneta Kosca ter Kašeljski hrib. Na izhodišče za hribolazenje sem se vedno pripeljala s kolesom. V pomoč mi je bil vodnik kolesarskih in pohodniških poti (Gremo na pot), kolesarske tematske poti in kolesarjenje z mulci v Ljubljani. Všeč so mi podrobni opisi teh poti, ker sem poleg rekreacije spoznala še marsikatero znamenitost in posebnost obiskanih krajev. Posebno doživetje je bil Kašeljski hrib, ker je v presledkih deževalo in sem večkrat menjala – palerino gor, palerino dol. Sodelovanje v teh izzivih mi predstavlja dodatno motivacijo za kolesarjenje in pohodništvo ter ob tem pridobivanje kondicije, utrjevanje zdravja in sproščanje. Morda bi se lahko v prihodnje kdaj pa kdaj povezala še s kom, ki ima iste cilje pri realizaciji teh izzivov.« Vanja »Izletnikovala sem na šestih izletih: Rašica do Stolpa, Urh, Klobuk, Šmarna gora 2x ter Bormes (skočila še do Slavkovega doma), in v prehojenih 17-ih urah presopihala 56 kilometrov. Po hribčkih hitim počasi, raje pogledam v zeleno naravo, se duševno sprostim, in ustvarjam lepše misli iz spoštovanja do vsega, kar mi gozdovi ponujajo. Priporočam veliko srečnih uric v pohajkovanju čez zelene preproge. Hvaležna DCA-ju za vzpodbude in ideje kam, kako.« Aiša »Po vsakem pohodu se počutim bolje, sem bolj sproščen in umirjen.« Mirko »Ker ni bila vedno prave priložnosti, se nisem dosledno držala predlaganih vrhov. Hodila pa sem, čeprav malo po svoje. Takole sem se odrezala: osvojila sem ORLE, RAŠICO, hodila po RAKITNI in vrhovih nad njo (ŽUPANOV VRH, ROTOVC), se povzpela na ŠPICO IN STARI GRAD nad Kamnikom, prehodila ROŽNIK po daljši poti in osvojila mnogim precej neznani ŠPILJK v Tuhinjski dolini. Ko danes razmišljam o svojih pohodniških doživetjih, spoznavam, da sem bila marca veliko bolj pridna, tudi osvojeni vrhovi so bili višji. Z marčevskimi podvigi bi se lahko bolj važičkala, vseeno pa sem kar zadovoljna sama s seboj. Da bi le tako ostalo in da bi bila kos še malo bolj zahtevnim podvigom. Zato se vam pridružujem tudi v maju. Prisrčne pozdrave vsem mojim planinskim prijateljem pošiljam. »Metka »Hoja mi je v veselje in me dela zadovoljno. Rada opazujem drobne spremembe tudi na poteh, ki jih ponavljam pogosto. Stanujem v Šiški, Na jami, na Rožnik stopim takorekoč iz bloka, mimogrede in se ga nikoli ne naveličam. V začetku meseca sem se povzpela na Šmarno goro in Grmado. S kolesom sem se odpeljala do Gorjanca na Tržaški, nato Gradišče(530m) in po grebenu na Debeli hrib (Žaba, 541m). To je del Pentlje, 83km dolge pohodne poti v občini Brezovica, razdeljeni na 18 etap. Vstop na posamezno etapo po želji, kjerkoli. Tu poteka tudi Slovenska pisateljska pot.Na Rašico sem šla iz Gameljn, čez Dobeno, vas Rašica in nazaj na izhodišče. Vedno lepo, nenaporno z nekaj malega kondicije. Tudi pobiranje smeti po grajskem hribu in Hradetzkega cesti je bilo koristno za naravo in dobro počutje. V nedeljo, 25.4.2021 sem šla s kolesom na Vrhniko, domačini z Verda so me popeljali ob potoku Ljubgojna, ki se po treh kilometrih na sotočju zlije z Ljubljanico. Blizu so tudi ribniki, šest jih je, na njih labodi, mir in malo obiskovalcev. Konec meseca pa s kolesom do Podutika in sprehod na Klobuk. Naredila sem rekapitulacijo pohodnega aprila. Malce mi nagaja kalcinacija pete, vendar sem nadvse zadovoljna z opravljenimi potmi in upam, da se lep šopek nabere tudi v čudovitem maju. Hvala Tina za trud, tebi in sodelavcem vse dobro in na mnoge nepozabne poti.« Meta »Zanimivo, da sem skupaj v mesecu naredila preko 255.000 korakov ali preko 180 kilometrov, pri tem sem upoštevala podatke iz ure , ki beleži vse korake , ki jih opraviš čez dan.« Tatjana »Aprila sem se v večinoma negotovem vremenu sprehajala po Ljubljani, in naredila 202.822 korakov v 38-ih urah. Prehodila sem 138 kilometrov.« Aiša »Sporočam vam, da mi je uspelo in sem v mesecu aprilu napravila 201.754 korakov.« Ana »Opravil sem 240.408 korakov.« Sašo »Opravila sem 223.000 korakov.« Silva Čestitamo prav vsem, ne glede na število opravljenih korakov. Tudi, če izziva niste dosegli ste naredili največ zase, saj ste se odločili za aktiven način življenja in to je najpomembnejše. Lahkoten in vztrajen korak vam želimo tudi v mesecu maju. Vabljeni. Več fotografij=> |
Pohodniška skupina Hitri polžki na
|
Na ne preveč prijazno torkovo jutro smo se štirje Hitri polžki zapeljali do Vrhnike, izhodišča do našega cilja. Že ko smo začeli s hojo, nas je pozdravil dežek in nas s prekinitvami spremljal vse do vrha. Dežniki in pelerine so bili kar pravšnja oprema v nahrbtnikih. Po uri hoje smo dosegli vrh, se malo okrepčali in povzpeli na 22 m visok razgledni stolp. Seveda razgleda ni bilo kaj prida, saj je bilo oblačno. Vračali smo se po drugi poti, po soteski potoka Bela, mimo izvira Lintvern, do koče v Starem malnu. Ogledali smo si še repliko mlinskega kolesa, saj je nekoč tu stal mlin. Ko pa smo prišli do avta, nas je kot nalašč pozdravilo sonce.
Štefan, prostovoljec in član DCA Več fotografij=> |
Z intervalno hojo na izlete po Sloveniji
|
Stalna skupina 11tih DCA-jevcev redno izvajamo intervalno hojo. Včasih si popestrimo naš vsakdan.
V Trebnjem smo si ogledali razstavo likovnih samorastnikov. Bili smo v Kočevju in od lokalne vodičke slišali, da Kočevje zaznamuje posebna zgodovina. Od celjskih grofov, Habzburžanov in Augspergov.....Zanimivo je bilo slišati o kočevskih Nemcih. Velik hvala Habzburžanom za kočevski pragozd. Zanimivo!!! Marca smo obiskali Cankarjevo domačijo. Mladi Ivan nam je svoje življenje opisal doživeto. Ob skodelici kave je zgodba o skodelici kave zadela naša srca. Ni bila samo zgodovina, bi je tudi 5 urni pohod iz Višnje gore čez Leskovec do slapov Košce. Zadnje mesto, ki smo ga obiskali pa bil je Koper. Zanimiva legenda o mestu. Nastal je v prepiru med bogom Pozejdonom in boginjo Ateno, ki je pobegnila v te kraje. Atenin ščit je padel v vodo in nastal je otok, v obliki ščita. Koper smo si temeljito ogledali in pri dobrem kosilu končali. Tako....Sedaj nas čakajo še ostala slovenska mesta. Veliko dela še imamo. Pridružite se nam. Biserka, prostovoljka in članica DCA Več fotografij=> |
Pohodniška skupina Hitri polžki
|
Petki so še vedno, kot so bili pred korono, dnevi za naše pohode. Tudi tokrat je bilo tako in pa še vremenska napoved je končno obetala lepo vreme. Petnajsterica se nas je zapeljala do izhodišča pred vasico Pševo od koder smo začeli naš sorazmerno lahek pohod. Vse poti na vrh so čisto sveže markirane. Izbrali smo tisto, ki je vodila mimo velike kapelice. Že pri kapelici smo si zaželeli krajši počitek, da bi nato zelo hitro dosegli Dom Puščava Jošt in v nadaljevanju bližnji vrh, kjer se nahajata Dom na Joštu in cerkev sv. Jošta. Zaželeli smo si mizo na soncu, saj je začel pihati mrzel zahodnik. Ko se je sonce začelo skrivati za oblake, smo na hitro naredili eno gasilsko in se odpravili v dolino. Pot nas je vodila direktno na krokodila (glej našo razposajenost, ko smo ga zajahali…ha, ha, ha), pa mimo nekaj klopi, saj tako se pot tudi imenuje in se skorajda znašli v dolini.
Prijetno utrujeni in dobro razpoloženi smo tako zaključili še enega v nizu čudovitih pohodniških izzivov. Franci, prostovoljec in član DCA Več fotografij=> |
Voden ogled in predavanje o pticah
|
Na lepo petkovo, sončno popoldne smo se po dolgem času zbrali v parku Tivoli, kjer smo pod vodstvom ornitologinje in vodnice za proučevanje ptic Slovenije, gospe Zlate Vahčič izvedeli veliko zanimivosti o pticah. Ob sprehodu po stezicah parka smo izvedeli vse o tem kako izgledajo posamezne vrste ptic, kako se oglašajo, kako zveni svarilni klic in še mnogo drugih zanimivosti. Poseben čar je ptice opazovati v njihovem naravnem okolju, saj s tem tudi ljudje krepimo zavedanje, da smo ljudje v naravi pravzaprav samo gostje in zato je izredno pomembno da v naravi ohranjamo spoštljiv odnos do njenih prebivalcev.
Magda nam je poslala tudi fotografijo zelenonoge tukalice, ki jo je pred fotografski objektiv ujela na ribniku pri čolnarni. Iskrena hvala Zlati za vse kar nam je povedala o pticah. Podobna srečanje bomo z največjim veseljem še ponavljali. Več fotografij=> |
Kolesarjenje: Šmarnogorska turca
|
Končno smo po ukrepih korone in dežja kolesarji DCA odprli sezono za leto 2021. Na zbirnem mestu LPP se nas je zbralo 11 kolesarjev. Za začetek sezone smo izbrali krajšo turo okrog Šmarne gore.
Že samo ime pove, da smo kolesarili okrog Šmarne gore, ampak ne v krogu, saj bi morali v Sp. Pirničah zaviti na Zavrh, prišli bi v Šmartno pod Šmarno goro in tako sklenili krog. Ker pa je to za izkušene kolesarje DCA premalo smo iz Sp. Pirnič nadaljevali pot proti Smledniku, Valburgi in Vodicam. Pred Vodicami smo zavili v Dobrušo, Repnje nato proti Skaručni, Povodjem in prišli v Šmartno pod Šmarno goro. Ocenili smo, da smo naredili premalo kilometrov, zato smo se odločili in kolesarili v Gameljne nato proti Črnučam in Nadgorici, Šentjakobu in Zalogu. Iz Zaloga smo šli v Ljubljano. Ob lepem sončnem spomladanskem vremenu in dobrem razpoloženju smo sklenili tokratno kolesarsko pot. Jakob, prostovoljec in član DCA |
Finger food- Kuharska delavnica
|
Nastja, Petra, Žana in Urša, študentke Pedagoške fakultete, so pripravile delavnico Finger food. V prvem delu srečanja so nam predstavile, kako pravilno pogrnemo mizo, dotaknili smo se tudi bontona in se naučili dve preprosti dekoraciji iz papirnatega prtička.
V drugem delu pa so nam dekleta predstavile zanimiv meni malih prigrizkov oz. finger food. Študentkam in njihovi mentorici prof. Martini Erjavšek, se zahvaljujemo za povabilo in odlično pripravljeno delavnico. Več fotografij=> |
Pohodniška skupina Hitri polžki osvojili Petelinc (587 m), Jeterbenk (774 m) in Rog (cca 803m)
|
Iz Ljubljane smo proti Medvodam krenili v gosti megli in pričakovanju sonca. Od izhodišča smo krenili v gozd po zelo strmih neoznačenih poteh, da bi le prispeli do prave poti, kjer se nahaja razgledna točka (žal nam je megla še vedno zastirala pogled v dolino) in Petelinca. Tam je podružnična cerkvica sv. Jakoba, ki se omenja že leta 1339. Ima barokizirano romarsko ladjo s polkrožno apsido. Prezidali so jo leta 1751, v njej so trije zvonovi.
Od tu smo zopet strmo zagrizli v breg in po grebenski poti preko nekaj spustov in manjših neimenovanih vrhov dosegli Jeterbenk. Na poti nas je že pozdravilo sonce, zato smo z manjše razgledne točke ugledali zasneženi Snežnik in spredaj Krim ter Mokerc. Z vrha se nam je odprl pogled na Medvode v dolini in zadaj zasnežene Kamniško Savinjske Alpe. Po malici iz nahrbtnika in fotografiranju smo se soglasno odločili, da po spustu nadaljujemo pot po zelo strmi, že pravi gorski stezi. Kmalu smo dosegli planoto Brezovica z najvišjim vrhom Rogom, kjer je včasih stal velik križ. Sledil je spust proti Topolu, kjer smo na vrtu prijaznega gostitelja Pr* Jurju končno prišli do obvezne kavice, piva in spet klepeta, kot na vsej poti, na toplem soncu. Po dolgem postanku smo nadaljevali pot proti izhodišču, šli mimo cerkve sv. Katarine, spustili smo se pod že osvojenim Jeterbenkom, šli še do cerkve sv. Marjete, ki je v prenovi in »oblečena« v odre in zaščitje ponjave. Pohod smo zaključili v zadovoljstvo vseh nas deveterice udeležencev. Franci, prostovoljec in član DCA Več fotografij=> |
Hitri polžki na Pugledu
|
Današnji pohod Pohodniške skupine Hitri polžki DCA Ljubljana na Pugled se je začel z logističnimi težavami s prevozom in nekaj zapleti z LPP, istočasno pa je tudi močno deževalo. Zato smo se odločili, da tokrat začnemo s kavico, po njej pa smo začeli naš pohod, seveda z dežniki, tja gor proti Pugledu.
Območje okrog vrha Pugleda je spominsko območje, ki je bilo urejeno leta 1976. Tu se je v zimi leta 1942 nahajal tabor 2. Štajerskega bataljona in II. grupe odredov. Na tem območju se nahaja piramida posvečena spominu na štiri partizane 2. bataljona in obeležje posvečeno boju partizanov z italijanskimi fašisti istega leta. Pesem Tam na Pugled gori je nastala po bojih na Pugledu, ki jo je spisal Ludvik Kukavica in je postala partizanska borbena in potem vseljudska. Nastala je po narodni pesmi, ki so jo peli slovenski vojaki med prvo svetovno vojno v Karpatih. Danes pesmi sicer nismo v celoti zapeli, smo pa kljub začetnemu turobnemu vremenu uživali in se z nasmehom na obrazih sprehodili po celotnem pogorju Pugleda ter naredili še večji krog na poti nazaj. Poti so bile drsne in blatne. Na njih smo morali pazljivo hoditi tudi zato, da nismo pohodili množice močeradov. Ob izhodu iz gozda smo nabirali ranjak, občudovali cvetoče travnike, na cilju pa so nas po poldnevu pozdravili celo pravi sončni žarki in delčki modrega neba ter zasluženo pivo. V veselem razpoloženju nas sedmerice udeležencev smo zaključili naš današnji pohod in ni nam bilo žal, da smo se vseeno podali na pot. Franci Hrastar, član in prostovoljec DCA Več fotografij=> |
6. tematsko izobraževanje prostovoljcev DCA Ljubljana
|
V petek, 14. maja 2021, smo organizirali 6. tematsko izobraževanje prostovoljcev DCA Ljubljana. Izobraževanje je tokrat prvič potekalo preko spleta, udeležilo pa se ga je 35 prostovoljcev.
V uvodu je Katja Krivec, vodja DCA, predstavila sodelovanje prostovoljcev v času epidemije in prednosti spletnih aktivnosti, ki ostajajo ena izmed možnosti tudi v prihodnje. V nadaljevanju smo poslušali predavanje z naslovom Na kaj moramo biti pozorni pri izobraževalnih aktivnostih za odrasle in Kakšni so notranji motivatorji in kako nam poznavanje le teh pomaga pri izvajanju, ki ga je vodila gospa Tjaša Arko, vodja programa prostovoljstva v Slovenski filantropiji. V drugem delu izobraževanja nam je Klavdija Herga, mag. zakonskih in družinskih študij, ter prostovoljka DCA predstavila tehniko sproščanja EFT oz. tehniko čustvenega sproščanja, ter nadaljevala s praktično delavnico EFT. Predavateljicam in prostovoljcem se lepo zahvaljujemo za udeležbo in pripravljenost za sodelovanje, ki ga pri prostovoljskem delu nenehno izkazujete. Veselimo se sodelovanja z vami tudi v prihodnje! |
Zdravje iz shrambe
|
Vsako leto se udeležujemo kuharskih delavnic, ki jih pripravijo študentje Pedagoške fakultete. Letos smo naše druženje preselili na splet. Študentke Tinka, Karin, Manca in Karmen, so pod mentorstvom prof. Martine Erjavec, pripravile predavanje o pomenu prehrane za naš imunski sistem in pripravi zdrave hrane.
Več fotografij=> |
Pomladno - poletni izzivi DCA Ljubljana
|
V mesecu aprilu smo članom DCA Ljubljana ponudili možnost sodelovanja v izzivih, ki vzpodbujajo aktivnost kar na treh področjih in tako ponujajo možnost sodelovanja večjemu številu ljudi. Gibanje pomembno prispeva k boljšemu počutju in psihofizičnemu zdravju, zato je naša želja, da se za izziv odloči čimveč članic in članov.
Kolesarskega izziva so se tako udeležili 4 člani in članice, enemu pa ga je uspelo uspešno opraviti. Vsi ostali pa so otvorili kolesarsko sezono in ob tem neizmerno uživali, ter se pripravili na mesece, ki so pred nami. Pohodniškega izziva se je udeležilo 7 članov in članic, ki so mesec april in lepe dneve v njem izkoristili za doseganje pohodniških ciljev. Trije so uspešno osvojili vse v izzivu zastavljene cilje, ostali pa so bili sicer prav tako aktivni, le da so ubirali druge poti. Izziva s koraki se je udeležilo 5 članov in članic. Kot zanimivost naj povemo, da so vsi sodelujoči celo presegli zastavljen cilj 150 000 korakov v mesecu. O njihovem zadovoljstvu pričajo izjave, ki so jih delili z nami. Še nekaj vtisov udeležencev: »Z veseljem sem opravila oba izziva: prevozila 228 km in poleg določenih hribov osvojila še Vrh Staneta Kosca ter Kašeljski hrib. Na izhodišče za hribolazenje sem se vedno pripeljala s kolesom. V pomoč mi je bil vodnik kolesarskih in pohodniških poti (Gremo na pot), kolesarske tematske poti in kolesarjenje z mulci v Ljubljani. Všeč so mi podrobni opisi teh poti, ker sem poleg rekreacije spoznala še marsikatero znamenitost in posebnost obiskanih krajev. Posebno doživetje je bil Kašeljski hrib, ker je v presledkih deževalo in sem večkrat menjala – palerino gor, palerino dol. Sodelovanje v teh izzivih mi predstavlja dodatno motivacijo za kolesarjenje in pohodništvo ter ob tem pridobivanje kondicije, utrjevanje zdravja in sproščanje. Morda bi se lahko v prihodnje kdaj pa kdaj povezala še s kom, ki ima iste cilje pri realizaciji teh izzivov.« Vanja »Izletnikovala sem na šestih izletih: Rašica do Stolpa, Urh, Klobuk, Šmarna gora 2x ter Bormes (skočila še do Slavkovega doma), in v prehojenih 17-ih urah presopihala 56 kilometrov. Po hribčkih hitim počasi, raje pogledam v zeleno naravo, se duševno sprostim, in ustvarjam lepše misli iz spoštovanja do vsega, kar mi gozdovi ponujajo. Priporočam veliko srečnih uric v pohajkovanju čez zelene preproge. Hvaležna DCA-ju za vzpodbude in ideje kam, kako.« Aiša »Po vsakem pohodu se počutim bolje, sem bolj sproščen in umirjen.« Mirko »Ker ni bila vedno prave priložnosti, se nisem dosledno držala predlaganih vrhov. Hodila pa sem, čeprav malo po svoje. Takole sem se odrezala: osvojila sem ORLE, RAŠICO, hodila po RAKITNI in vrhovih nad njo (ŽUPANOV VRH, ROTOVC), se povzpela na ŠPICO IN STARI GRAD nad Kamnikom, prehodila ROŽNIK po daljši poti in osvojila mnogim precej neznani ŠPILJK v Tuhinjski dolini. Ko danes razmišljam o svojih pohodniških doživetjih, spoznavam, da sem bila marca veliko bolj pridna, tudi osvojeni vrhovi so bili višji. Z marčevskimi podvigi bi se lahko bolj važičkala, vseeno pa sem kar zadovoljna sama s seboj. Da bi le tako ostalo in da bi bila kos še malo bolj zahtevnim podvigom. Zato se vam pridružujem tudi v maju. Prisrčne pozdrave vsem mojim planinskim prijateljem pošiljam. »Metka »Hoja mi je v veselje in me dela zadovoljno. Rada opazujem drobne spremembe tudi na poteh, ki jih ponavljam pogosto. Stanujem v Šiški, Na jami, na Rožnik stopim takorekoč iz bloka, mimogrede in se ga nikoli ne naveličam. V začetku meseca sem se povzpela na Šmarno goro in Grmado. S kolesom sem se odpeljala do Gorjanca na Tržaški, nato Gradišče(530m) in po grebenu na Debeli hrib (Žaba, 541m). To je del Pentlje, 83km dolge pohodne poti v občini Brezovica, razdeljeni na 18 etap. Vstop na posamezno etapo po želji, kjerkoli. Tu poteka tudi Slovenska pisateljska pot.Na Rašico sem šla iz Gameljn, čez Dobeno, vas Rašica in nazaj na izhodišče. Vedno lepo, nenaporno z nekaj malega kondicije. Tudi pobiranje smeti po grajskem hribu in Hradetzkega cesti je bilo koristno za naravo in dobro počutje. V nedeljo, 25.4.2021 sem šla s kolesom na Vrhniko, domačini z Verda so me popeljali ob potoku Ljubgojna, ki se po treh kilometrih na sotočju zlije z Ljubljanico. Blizu so tudi ribniki, šest jih je, na njih labodi, mir in malo obiskovalcev. Konec meseca pa s kolesom do Podutika in sprehod na Klobuk. Naredila sem rekapitulacijo pohodnega aprila. Malce mi nagaja kalcinacija pete, vendar sem nadvse zadovoljna z opravljenimi potmi in upam, da se lep šopek nabere tudi v čudovitem maju. Hvala Tina za trud, tebi in sodelavcem vse dobro in na mnoge nepozabne poti.« Meta »Zanimivo, da sem skupaj v mesecu naredila preko 255.000 korakov ali preko 180 kilometrov, pri tem sem upoštevala podatke iz ure , ki beleži vse korake , ki jih opraviš čez dan.« Tatjana »Aprila sem se v večinoma negotovem vremenu sprehajala po Ljubljani, in naredila 202.822 korakov v 38-ih urah. Prehodila sem 138 kilometrov.« Aiša »Sporočam vam, da mi je uspelo in sem v mesecu aprilu napravila 201.754 korakov.« Ana »Opravil sem 240.408 korakov.« Sašo »Opravila sem 223.000 korakov.« Silva Čestitamo prav vsem, ne glede na število opravljenih korakov. Tudi, če izziva niste dosegli ste naredili največ zase, saj ste se odločili za aktiven način življenja in to je najpomembnejše. Lahkoten in vztrajen korak vam želimo tudi v mesecu maju. Vabljeni. Več fotografij=> |
Vandrovčki po poti Parenzana
|
Po dolgem času smo se Vandrovčki DCA spet potepali, tokrat po obali.
Z vlakom smo se odpeljali do Kopra, nato z avtobusom do Strunjana, peš do Portoroža in zaključili v Piranu. Nekateri pridni so obiskali še Fieso. Mesta so prazna, nikjer nikogar, prav čudno nam je bilo. Nič zato, saj smo si sami naredili popoln dan. Ni nas motilo ne oblačno vreme niti rahel veter. Uživali smo v našem prvem skupinskem izletu po dolgem času. Zapis in foto: Branka, članica in prostovoljka DCA Več fotografij=> |
Slikarstvo DCA na daljavo - abstrakcija
|
Slikarji v skupini , ki ustvarjajo na daljavo pod mentorstvom Vande Žužek, so bili pripravljeni spoznavati smer, ki je niso poznali od prej. Nastale so lepe slike na podlagi fotografije ali motiva v naravi. Slediti so morali barvi in svetlobi le to.
ABSTRAKCIJA - POVEZAVA MED GLASBO IN BARVAMI Abstraktno slikarstvo ne predstavlja predmetnega sveta temveč gre za ne predmetne oblike, likovne prvine in njihove odnose. V njih je izražen duhovni svet, ki lahko komunicira z gledalcem brez navezovanja na vizualno resničnost. Prvi zametki abstrakcije so vidni že v delih impresionističnih slikarjev, ki so se izogibali realističnemu posnemanju in natančnosti. Slikali so hitro in včasih so mešali barve kar neposredno na platno. Predstavnika te zvrsti sta VASILIJ KANDINSKY in CLAUDE MONET. Poznamo več vrst ABSTRAKCIJE - na primer LIRIČNA ABSTRAKCIJA , včasih tudi lirska ali poetična, ki označuje abstraktne smeri, ki so se pojavile v Evropi. Nato ABSTRAKTNI KOLORIZEM ,ki predstavlja nefigurativne in nepredmetne slikovne formulacije ter GEOMETRIČNA ABSTRAKCIJA., ki jo zaznamujejo ne reprezentativne likovne formulacije. Pojavi se tudi RAČUNALNIKA GRAFIKA - abstrakcija dobi novo okolje. Sodelovali so: MARKO ERŽEN, DORA TZE, DUŠA VEHOVAR, GITA ILICH, IRENA JUREČIČ, MILENA BERGANT, MARIJA NARDIN, MARINKA MILENKOVIČ, MIŠA ČEBOHIN, VANDA ŽUŽEK MENTORICA : Vanda Več fotografij=> |
Slikarstvo na daljavo - rože
|
Zima je bila dolga in hoteli smo narisati nekaj lepega , da bi nam pogrelo srce. Rože so tiste, ki vsakega pogrejejo - vsak ima svoj cvet in tistega slika najraje. Učili smo se o posameznih rožah kako se rišejo in slikajo. Pouk je bil zelo nazoren. Nastale so izredne slike in ob slikanju smo neizmerno uživali. Naslikali smo si pomlad in jo, tako tudi priklicali, čeprav se nam je v zadnjem tednu spet malo skrila. Kasneje so slikali abstrakcijo. Torej, verjetno bi morali nadaljevati s slikanjem rož in morda snega ne bi bilo.
mentorica: Vanda Sodelovali so: GITA ILICH DORA TZE MAJDA BRUNŠEK IRENA JUREČIČ MARIJA NARDIN MARIJA MILENKOVIČ MARKO ERŽEN MILENA BERGANT MIŠA ČEBOHIN DUŠA VEHOVAR VANDA ŽUŽEK Več fotografij=> |
Slikarstvo na daljavo - kapljice
|
Učenci DCA Ljubljana, ki slikajo pod mentorstvom Vande Žužek imajo pred vsakim slikanjem tudi vajo risanja. Najprej so vadili kapljice, nato pa so slikali rože. Kapljice, ki so videti tako enostavne, pa vendar ni tako. Samo poskusite. Zelo smo se zabavali. In svinčnik je resnično najtežja tehnika. Težko skriješ napake. Tudi brisati ne smemo - vsaj na uri slikanja. Zabrišemo lahko le sence in svetlobo.
Vanda, mentorica Več fotografij=> |
Razstava ročnih del v knjižnici
|
Vsako leto postavimo razstavo v knjižnici Dr. France Škerl in letos ni prav nič drugače. S svojimi deli se predstavljajo članice različnih ustvarjalnih delavnic DCA Ljubljana. Na razstavi so se tako znašli ročno izdelani, unikatni izdelki iz različnih materialov in prav tako so različne tematike, kar naredi razstavo zanimivo in posebno. Hvala avtoricam ročnih del, ker delite z nami svoja izjemna dela.
Razstavo si lahko ogledate v času odprtja knjižnice: https://www.mklj.si/bliznjice/obratovalni-cas. Več fotografij=> |
Velikonočna dekoracija
|
Veronika in Cvetka sta tudi tokrat združili moči in poskrbeli, da so prostori DCA Tržaška, dobili pridih prihajajočih velikonočnih praznikov.
Iskrena hvala obema. Več fotografij=> |
Ne čakaj pomaldi, ne čakaj na maj
|
Prebuja se narava, v zraku je čutiti spremembo, vemo, da prihaja pomlad. Tudi letos smo se z glasbo in besedo spomnili na praznike, ki imajo svoje mesto v mesecu marcu ter proslavili pomlad. Proslavili smo malo drugače, vendar nič manj živahno. Prireditev je bila medgeneracijsko obarvana, nastopili so, Vrtec Galjevica in dve osnovni šoli, OŠ Toneta Čufarja in OŠ Škofljica. Poleg otrok so nastopili še člani DCA, z recitacijo nam je prireditev popestrila Danica, zvok harmonike pa smo slišali iz pod rok člana Andreja. Na koncu prireditve pa smo imeli gosta, Boštjana in Brigito. Program sta obogatila z dvema pesmima, »Ne čakaj pomladi, ne čakaj na maj« in »Kraljica jodlanja«.
Hvala vsem nastopajočim in vsem, ki ste se prireditve udeležili. Želimo vam sončne in vesele pomladne dni! Več fotografij=> |
120 dni aktivnega izziva DCA - zaključek
|
Akcijo 30 dni aktivnega izziva smo po štirikratni ponovitvi uspešno zaključili. V izzivu je sodelovalo skupno 30 oseb, vsaj polovica njih, je bila aktivna vseh 120 dni. Ni toliko pomembno koliko km in korakov smo nabrali, čeprav so tudi tu številke zavidanja in vseh pohval vredne, kolikor je pomembno to, da smo skupaj prebrodili, zaradi epidemije in vseh ukrepov, težke 4 mesece. Mesece, ki že sicer navadno slabše vplivajo na psihofizično počutje, saj mraz, slabo vreme in kratek dan niso ravno tisti, ki bi nas vzpodbujali h gibanju v naravi. Hkrati smo se v obdobju resnih omejitev našega življenja počutili povezane, se medsebojno vzpodbujali in dvignili, ko je nekomu upadla volja.
Iskrena hvala vsem, ki ste sodelovali tudi z rednim pošiljanjem poročil in enkratnih fotografij. Hvala, ker ste nam dovolili, da smo na tak način bili z vami in hodili po vaših poteh. SPOROČILA SODELUJOČIH: »Le kdo bi si mislil, da nam bo korona prinesla tudi kaj lepega in koristnega. Naš 120-dnevni izziv, ki sem se mu z veseljem pridružila, je zagotovo tak sladkorček. Niti za trenutek nisem oklevala, ko sem prebrala zanimivo ponudbo. Takoj sem se resno in odgovorno lotila naloge in vztrajala do konca. Resnici na ljubo moram sicer priznati, da kak dan nisem opravila domače naloge, vendar sem zamujeno nadoknadila. Malce me je zaustavila prisilna karantena, toda vztrajala sem do konca. Kilometrov in korakov nisem seštevala, beležila sem jih le za lastno preverjanje, toda nabralo se jih je kar precej. Ponosna sem na doseženo, predvsem pa na voljo in samodisciplino. Ohranila sem kondicijo, telo je hvaležno in pripravljeno na nove pohodniške in planinske podvige. V tem čudnem času je bil izziv pomemben tudi za dobro počutje, stik s samim seboj, za opazovanje sprememb v naravi, za odkrivanje novih poti in skritih kotičkov. Narava je velikodušna, toliko lepega nam ponuja, le znati je treba opazovati. Izziv je bil torej odlična priložnost za telo in dušo. In kar dobro sem jo izkoristila! Hvaležna sem vsem sodelavkam DCA, zlasti Tini, ki je vodila to koristno akcijo.« »Kratek sestavek: ... bistvo vsega uspeha je, da sem začel migati (hoditi) vsak dan ne glede na vreme, vsaj 30 minut !!! ... ko pa miganje postane rutina, potem si pa zmagal !!! Zaključek: najlepša HVALA, Tina !!! Najljubša slika: ... tista na kateri je Prežganjska cerkev Statistika za 2x 30 = 60 dni: skupaj razdalja = 148 +172 = 320 km ( to je 4x iz Malega Vrha do Trbovelj in nazaj) skupaj časovno = 37 + 43 = 80 ur poprečna hitrost = 4 km/uro poprečno na dan = 5,3 km/dan.« »Kar malce sem ponosna nase, saj sem šla na zrak čisto vsak dan. Najmanj 325 ur v 120-ih dneh. Dolgi sprehodi in izleti so me obdržali pri zdravju in boljšem počutju, brez nadležnih strahov. Ob vsej tej godlji sem ostala optimistična. Na poteh sem srečevala znance, zato nisem imela občutka osamljenosti. Zame je bil pohodniški izziv neke vrste obliž na dušo. Pravzaprav - vse skupaj je bilo neprecenljivo. Tudi zato, ker bom nadaljevala, ampak kakšen dan bom pa le "špricala", ha ha. Zatorej, še enkrat najlepša hvala, Tina naša.« »Če pogledam nazaj na vse štiri mesece, ko smo se skupaj gibali, sem vesel, da sem se pridružil tej akciji. Čeprav sem praviloma aktiven vsak dan, me je ta akcija "prisilila", da sem šel ven tudi v slabem in neugodnem vremenu. Hoja v hribe, rahel tek po pst, poleti kolesarjenje je moj način preživljanja prostega časa. Trenutno še to lahko počnem brez težav in upam da bo še tako vsaj nekaj časa. Po vsaki rekreaciji se počutim pomirjenega, bolj sproščenega in z občutkom več energije. Hvala za to akcijo in lep pozdrav.« »DCA- jev aktivni izziv mi je bil v zadnjih mesecih v oporo vsakič, ko sem samo pomislila - danes se mi pa ne da nič in bom lenarila. V decembru in januarju sem uspela vsak mesec nabrati nekaj manj kot 300 aktivnih KM.. V februarju mi je STRAVA zabeležila 25 aktivnih dni in nabranih 303 km. Ker so dnevi vedno daljši in se začenja tudi kolesarska sezona, bo aktivnih KM v mesecu marcu še več. Svoje športne izzive uresničujem sama in tudi v družbi svojih prijateljev. Ne glede na vreme, pa naj je bil dež, sonce, oblačno, sneženo, sem se vsak dan odpravila v naravo. Gibanje mi je pripomoglo, da tudi v zimskih turobnih dneh nisem bila depresivna, zdolgočasena. Predvsem je dobrodošlo v teh korona časih. Veliko vsakodnevnega gibanja je pripomoglo k izgubi nekaj KG, mi je izoblikovalo telo, pridobila sem na kondiciji. Najpomembnejše pa je da so se nekatere zdravstvene tegobe izboljšale ali omilile. Npr. astma, revmatično obolenje nog, zmanjšal holesterol.« »Kratko, a veselo poročilo oz. zaključek aktivnega izziva v času od sodelovanja od 14.11.2020 do vklj. 14.3.2021! V 1. delu sem naredila 190.386 korakov, v 2. delu 198.520 korakov, v 3. delu 215.549 korakov, 25 min. telovadbe in 63 min. aerobike, v 4. delu 256.032 korakov, 3h z.sheng in 45 min. aerobike! Na kratko: skupaj sem prehodila 432 km! Iz meseca v mesec sem pridobivala na kondiciji in končno prvič dne, 25.2. 2021, v družbi vnuka in vnukinje opravila tudi hojo po Šišenskem hribu (prej zaradi noge le hoja po ravnem). Tega dne sta tudi fotografiji - ohranjeni stolp prve skakalnice, katera se je raztezala proti Vodnikovi cesti in delček sedanjih skakalnic v Mostecu! Hvala, ker sem se lahko pridružila organiziranim izzivom, saj sem na ta način bila motivirana, da še več naredim v teh neprijetnih časih in zimskemu obdobju, za svoje zdravje. Zame so tile rezultati zlata vredni in dokaz- kjer je volja, je uspeh zagotovljen! Še ena lepa misel:" Življenje je kot ogledalo, smeji se ti, če ga gledaš nasmejano! "« »Pošiljam vam zaključek izziva. Obenem se vam zahvaljujem, ker ste nas izzvali, da smo migali in s tem posledično delali nekaj dobrega zase. 183 km v enem mesecu, saj ne vem ali je to veliko ali pa imam vsaj jaz tak občutek. Včasih z avtom to v uri in pol, no jaz peš sem za to potrebovala 1 mesec. Le do kam bi prišla, če bi bile občine že prej odprte, ha, ha. Priložila sem se sliki zvončkov iz botaničnega vrta, male znanilce pomladi. Želim vam vsem lep dan.« »Kot veste vodim zelo natančen dnevnik gibanja v okviru delavnice »Gibam se«, ki jo je organiziral naš Zdravstveni dom Medvode in me je v njo napotila moja osebna zdravnica. Zaradi epidemije smo se sicer srečali par krat lani februarja in v začetku marca ter 2 krat septembra. Hodim skoraj vsak dan, motivacija mi še ni padla, se sicer kak dan moram sama s seboj pregovarjati in prepričat, da se oblečem in grem, ne glede na vreme. Tako mi tudi hitreje mineva čas, saj se zaradi zaprtosti in nemožnosti druženja že kar precej dolgočasim. Trenutno sem že nekaj mesecev v fazi, ko se mi ne ljubi niti brati knjig, ne ljubi se mi pospravljat, gledat TV in je jasno, da se kar prekladam po hiši in stalo iščem kaj bi dala v usta.... na hlačah se že kar pozna ta dolgčas.... V času trajanja naše akcije samo 23 dni nisem šla zavestno hodit, v ostalih 97 dneh sem prehodila skupaj 380 kilometrov, oziroma preko 540.000 korakov skupaj, kar pa je okoli 5500 korakov oz. 4 km na posamezen sprehod. Hodim v oklici Medvod, največkrat ob Zbiljskem jezeru in bližnjih gozdovih ali po poljih proti vasi Spodnja senica in Jeprca. Običajno hodim okoli ene ure do ure in pol. Ker ves čas na roki nosim uro, ki mi šteje korake, srčni utrip, spanje, porabo kalorij itd. Itd. sem preverila koliko korakov skupaj sem naredila v teh 120 dneh t.j. od 9. 12. 2020 in mi kaže skupaj 620 kilometrov, kar je okoli 880.000 korakov oziroma 7300 korakov na dan, kar pa je okoli 5,5 km na dan. Iz navedenega lahko ugotovim, da 60% vseh korakov naredim z organizirano hojo, še 40% pa tekom dne po hiši ob kuhanju , pospravljanju, itd. Da se pohvalim, da poleg hoje skoraj vsak na telovadim s svakinjo iz Kopra (uporabljava skype) in sva v času naše akcije 80 dni telovadile. In da se še pohvalim, da sem v zadnjem letu (marec/marec) prehodila skupno preko 2400 km!!!! Tudi jaz sem bila presenečena, ko sem v exelovi tabeli, v kateri vodim dnevnik, seštela skupaj vse prehojene kilometre tekom dni. Ob hoji po gozdu, poljih in po cesti, če je bilo deževno in je blatno, redno poslušam prijetno glasbo, ki mi jo je mož posnel , opazujem spreminjanje narave in ker hodim relativno zgodaj zjutraj, srečujem le malo sprehajalcev psov tako, da mi ni treba stalno dajati masko čez obraz. Sicer sem ugotovila, da ko je bilo zelo mraz, je maska pod nosom in čez usta kar lepo nadomeščala šal čez usta. Najraje imam dneve, ko je bilo sonce in takrat me ni bilo potrebno siliti na zrak. Žal pa je bilo to zimo veliko tumornih dni. Dostavljam dve zelo sončni sliki, na drugi se vidi Triglav v daljavi nekje sredi slike.« »Ko sem zasledila na DCA internetni strani akcijo " Aktivni izziv", me je takoj pritegnila. Rada sem aktivna in rada imam nove izzive. V vseh teh mesecih sem povprečno prehodila dobrih 9km na dan, nekako dve uri aktivnosti. V času lock downa na občine in prepovedi vsakršnega druženja, je bilo zavedanje, da nas veliko hodi virtualno skupaj, prava stimulacija. Ob hoji je bilo lepo opazovati naravo in izbirati motive za fotografijo. Tu pa tam je kakšen dan bila kriza, vendar sem se, da ne bo v tabeli praznina😀, obula superge in šla...Najlepši dnevi so bili zame, ko sem šla na čudovito zasnežene hribe. V času izziva sem bila v pravljično zasneženem Tamarju, iz doline pešačila v sneg in led okovano Veliko planino, se povzpela na Menino Planino, na Trdinov vrh, na Peč -Tromejo, na Bašelški vrh. Po dolgem in počez sem prehodila Polhograjce in seveda hišno goro, Krim. Tako je tudi moja najnaj fotka enkratna zasnežena pot na Menino planino. AI je konec, ko bom kakšen dan lena😉, se bom spomnila na čase izziva in se spravila v akcijo. Zato hvala Tini 🙏 in Aktivnemu izzivu... In gremo novim izzivom naproti 🌞💪.« »Pozdrav, aktivnemu izzivu sem se pridružila 8. februarja. Tečem že vrsto let, ter sem se odločila svoja doživetja deliti z vami. Za glavni razlog je poskrbela tehtnica, kile morajo dol. Vsak dan 20 minut ni zame, raje tečem daljšo progo, a počasneje, nekje 6 km v 50 minutah, 3 do 5 krat tedensko, kar je za moja leta še kar zadovoljivo. Po teku sem dobro razpoložena, optimistična, tek je zame nekakšna meditacija. Pot pelje mimo mojega domovanja, tako jo največkrat uporabim. Pelje me med travniki in njivami, ob njej je le nekaj dreves, izpred enega je slika. Trenutno je najboljši motiv za gibanje v naravi, moj pogled na tehtnico, ki sem jo postavila na vidno mesto. Oh ja, kaže 3 kg manj, kot 8. februarja. Lep pozdrav.« »Hvala naši Tini za pobudo glede izziva 30 dnevnih aktivnosti. Ravno pravi čas se je pričel, saj je bilo za naju z Dušanom kot naročeno. Dušan naj bi po kapi rabil vsaj pol ure gibanja na svežem zraku. Na začetku ni imel volje hoditi malo dlje, saj je bila njegova naloga 3-krat na dan peljati Džona na sprehod, da je opravil svoje potrebe. Na pobudo fizioterapevta sva nabavila merilnik srčnega utripa potem je pa z veseljem hodi tudi na daljše poti. Tudi kolesarila sva kar veliko, vendar brez našega Džonija ni bilo tako zabavno, posebno Dušan je raje hodil, saj smo se z Džonijem zabavali, lovili in uganjali norčije. Nabirali smo gobe, kostanj, jesenske plodove in zadnje travniške cvetlice. Novo leto se je pričelo žalostno, saj sva se morala 15.1. posloviti od najinega ljubega prijatelja Džonija, kar naju je zelo prizadelo, nekaj časa nisva šla hoditi dlje, le v okolici našega naselja. Bilo je tudi veliko dežja in slabega vremena, v februarju pa sva pričela hoditi na Rožnik, na Golovec pa Rašico in okolico. Najljubša pot pa nama je bila Koseški bajer, veliko se tam zanimivega dogaja, še posebej pa naju je privlačil labodji par, saj si je pričel ustvarjati svoje gnezdece.« »Hvala za to predlagano aktivnost; prehojenih km nisem merila, samo čas hoje, kot sem se vsak dan odločila; pa še moža sem pripravila, da sva skupaj hodila.« »Aktivni izzivi 120 dni gibanja. Vesela sem in hvaležna, da ste nam omogočili deliti lepe trenutke z vami, ki smo jih še tako potrebovali v teh težkih časih. V slogi je moč. DECEMBER 2020 prehodila 41 ur JANUAR 2021 prehodila 47 ur FEBRUARJA prehodila 34 ur MAREC prehodila 13 ur Z lepimi pozdravi in ostanite zdravi.« Več fotografij=> |
Skupina "hitrohodcev" se je odpravila na lepše
|
Skupinica DCA-jevcev smo se v lastni režiji v torek odpravili na izlet. Z vlakom do Višnje Gore, od tam nas je pot vodila proti Leskovcu. Po lepi gozdni poti do prvega čudovitega slapa pri izviru Višnjice. Tu je bil prvi postanek za fotografijo in požirek vode.
Pot smo nadaljevali po zahtevni poti, na vrhu pa nas je pričakal sončni pogled velike planjave, kjer se pase živina. Čudovito. Največja kmetija (Čot) te planote nas je gostoljubno sprejela in pocrkljala z njihovimi dobrotami. Šli smo naprej, do najvišje točke (740m) z lepim pogledom proti Višnji Gori. Od tam pa se spustili do slapa izvira Košce. Na koncu poti, tik pred Višnjo Goro, smo se odpočili in nabrali regrat. Današnji krožni izlet je bil res lep in ga toplo priporočamo vsem pohodnikom. Da pa bomo tudi doma dobro in zdravo (brez antibiotikov) jedli, smo se na kmetiji dogovorili, da pri njih bomo pašne živine meso si kupili. Bilo je prijetno s koristnim. Biserka, članica DCA Več fotografij=> |
Četrtih 30 dni aktivnega izziva DCA -
|
Četrtih 30 dni aktivnega izziva DCA Ljubljana se je bliskovito zaključilo. Toplo pomladno vreme, cvetoča in skoraj prehitro prebujajoča se narava je vse aktivne sama vabila na sprehode in jih nagradila z opojnimi vonjavami ter enkratnimi razgledi.
S skorajšnjo tudi koledarsko pomladjo zaključujemo letošnje aktivne izzive in gremo naproti novim, kakšnim, vas še obvestimo. Hvala vsem, ki ste gibali z nami, ter nam pošiljali svoje vtise, fotografije in vzpodbude, da tudi ostalim ni zmanjkalo moči. V izjemno veselje nam je bilo, da smo bili skupaj del tega. UTRINKI SODELUJOČIH: »Prehojenih 24 ur. Čudovito vreme nas je pognalo naprej v naravo. Brez izgovorov, saj ne morem posedati doma, si sedaj privoščim sprehode malo dlje od Ljubljane. V sebi čutim večjo energijo, predvsem pa željo po raziskovanju novega, izpolnjujem si želje, ki so čakale doslej. V sebi zaznavam moč sonca, prijetno je, tudi s kolesom. Seveda se še vedno zavedam tegob časa, v katerem se prebijamo naprej. Samo, res bi se rada usedla s prijatelji, pokramljala, in spila nekaj kavic v podporo gostincev. Zame je tudi to rekreacija. Pač leni del.« »Kako čudovito vreme smo imeli ta teden. Prav vabilo je ven in v akcijo. V dolinah je že prava pomlad, v gorah pa še prava zima. V dolini sem nabirala zvončke in čemaž, na Peč-Tromejo pa sopihala v hrib z derezami. Pogledi na Julijce so bili enkratni.« »Evo ga poročilo za 4.del od 7.2. do 9.3.2021: skupaj ur hoje = 43 ur (prej 37ur) .... razlika +6ur skupaj prehojenih km = 172 km (poprečna hitrost 4 km/h) sum km/dan = približno 6 km/dan (prej 5km/dan) .... razlika za cca +1km/dan počutje odlično« »Pošiljam tabelo moje vsakodnevne udeležbe od 13.2. dalje- kakšen dan malo več, kakšen dan malo manj- a vztrajno sodelujem ne glede na razpoloženje! Prilagam tudi sliko šopka pomladanskih kronic in svojo fotografijo- se vidi da sem vesela, vsak dan je tudi moje razpoloženje boljše, rehabilitacija noge napreduje, korak za korakom veselo v vsak nov dan! Vse lepo želim in prijeten pozdrav.« »Zadnjic v izziv. Seštevek trimesečne hoje pove, da sem prišla do Beograda. Nazaj pa na vlak!!! Ja. Pomlad je tu in grem na kolo, da noge za starost prišparam. Hvala. Lepo je bilo, se vidimo v drugačnem izzivu. Na daleč, seveda.!!! »Še ena lepa misel: Ni sonca brez svetlobe, ne človeka brez ljubezni!« Več fotografij=> |
Četrtih 30 dni aktivnega izziva DCA -
|
Dan se vsak dan daljša, sončni žarki nas vedno topleje božajo in dnevi, ki že kar dišijo po pomladi nas kar sami vabijo v naravo. Vsak dan lažje se je odpraviti na sprehod, saj nam narava obljublja vsakodnevna presenečenja, čudovito pomladno cvetje, petje ptic … Mi pa še vedno pridno beležimo svojo aktivnost in smo lahko hvaležni za prav vse priložnosti, ki nam jih življenje ponuja.
UTRINKI SODELUJOČIH: »Prehojenih 25 ur, vožnje pa tudi veliko. Če srečate kakšno, ki se smeji do ušes, sem to jaz, kajti bila sem že na morju, na Gorenjskem, Dolenjskem, pa še veliko mislim prehoditi in prekolesariti. Če se izognem gripi, ki bo razsajala v malo večjem obsegu. Glede na toplo vreme, ki nas greje. Hodim sama, samcata, pa nič ne de. Se snidemo kmalu.« »Pretekli teden je bil vseeno drugačen od preteklih tednov in mesecev. V soboto sem šla na Trdinov vrh iz Šumečega potoka preko Gospodične s tremi pohodniškimi prijatelji. Pot je bila lepa a na veliko mestih zeloo blatna. Bilo pa je zelo prijetno biti po dolgem času v družbi meni dragih prijateljev. V nedeljo smo šli s sinovo družinico na Debeli vrh. Moj še ne štiriletni vnuk je hodil dobri dve uri, bravo☺. Na en sončen dan sem se s kolesom odpeljala na Podpeško jezero, parkirala bicikel, peš na sveto Ano in naprej na naslednji hribček, kjer stoji cerkev Sv. Jožefa. Nazaj po isti poti. Ob vsej poti je bilo polno cvetja, zvončki, telohi, žafrani. Res je lepa zgodnja pomlad v gozdu...« »Pomlad že kar glasno trka na vrata in vabi v naravo. Nas, prekaljene izzivalce, seveda ni bilo treba nagovarjati niti v snegu, mrazu in celo dežju. Vsakodnevna hoja je postala že nuja, ne več obveznost. Ta teden je moja bera prehojenih kilometrov bolj skromna, ker imam nekaj težav s stopali, ki pa jih pogumno in vztrajno ignoriram. Sanjam že o malo višjih ciljih, toda za to je še čas, do tedaj pa se bodo tudi težave z nogami morda uredile. Vesela sem, da sem del dobre druščine, ki jo tako srčno vodiš tudi ti, draga Tina. Lep pozdrav in virtualni objem vsem, M.« »Dolgujem še poročilo za prva dva tedna hoje v mesecu februarju, opravila sem uspešno in sem zadovoljna, počutila sem se super. V tretjem tednu, pa ne smem, ker moram bolj počivati mi je naročil zdravnik, upam da bom zopet nadaljevala kot po navadi. 😊« »Pošiljam poročila tedenskega opravljenega dela izziva. Ob lepem, sončnem vremenu je vse mogoče.« »Pot, ki jo opravim je vseskozi ista – za Gramozno jamo. Dolžina je 6 km, prehodila pa sem jo v 51min. Počutje je odlično.« Bodimo aktivni skupaj! Prijave na e-naslov: rudnik@dca-ljubljana.org Več fotografij=> |
Klepet ob kavi
|
Tudi to jutro smo uživali ob prijetnem jutranjem klepetu v dobri družbi. Je pa bilo današnje srečanje prav posebno saj je bilo zadnje v tem sklopu spletnih klepetov ob kavi. Do nadaljnjega vas lepo vabimo, da nas obiščete v centrih in imamo klepet ob kavi kot smo ga navajeni, v živo.
|
Klepet ob kavi s člani DCA
|
Za nami je še eno prijetno druženje ob kavici. Tokratno srečanje smo začinili z nalogo, da vsak pripravi svoj napitek v svoji prav posebni skodelici in nato z nami podeli svojo zgodbo. A naloga je zavila v svoje, še lepše vode in tako smo si podelili najrazličnejše zgodbe in spominske vrednosti predmetov, ki smo si jih pokazali. Ob tem smo se dotaknili tudi modrosti uspešnih zakonov oz. partnerskih odnosov in se poslovili bogatejši za nemalo lepih misli. Seveda pa ni šlo brez smeha in dobre volje. Hvala vsem, ki ste bili z nami. Vsi pa vabljeni na klepet ponovno naslednji teden.
Več fotografij=> |
Spletno pustovanje DCA Ljubljana
|
Kljub temu, da se še ne smemo družiti, smo s skupnimi močmi izvedli prvi spletni pustni karneval. Maškare so se predstavile tako, da so povedale šalo ali smešno prigodo. Kot na vsakem pravem pustovanju, ni manjkalo smeha in plesa, za krofe pa je moral poskrbeti vsak sam😊.
Plesali smo pod vodstvom plesnega učitelja Petra Capudra, naše pete pa so se zazibale tako v počasnejših plesnih ritmih, kot tudi v razposajenem kavbojskem plesu in ob pesmi z naslovom Jeruzalem. Strokovna komisija, ki so jo sestavljale Tanja, Tadeja in Sabina, je imela težko delo. Najboljše tri maske so izbirale kar v dveh kategorijah in sicer naj pustna maska ter naj zaščitna maska. Na srečo so dekleta imela dovolj časa za izbor, saj smo se ostale pustne šeme medtem predajale plesnim ritmom. Nagrajenci, ki bodo nagrade prevzeli v DCA, ko se le ti odprejo so: ZAŠČITNA MASKA: 1. mesto: Ana Pratnekar 2. mesto: Sašo Ličar 3. mesto: Barbara Kregar PUSTNA MASKA 1. mesto: Danica Krempl (medved) 2. mesto: Branka Lopič (Pehtina sestra) 3. mesto: Neda in Franci Kozin (klovn in zelenko) Hvala Petru, ker smo se pod njegovim vodstvom razgibali in hvala vsem maškaram. Naredili smo vse, da odženemo zimo in viruse! Več fotografij=> |
Četrtih 30 dni aktivnega izziva DCA -
|
Četrtih 30 dni aktivnega izziva smo začeli s pomladim, a izjemno hladnim vremenom. Kljub vsemu pa to ne ustavi vseh vztrajnih izzivalcev, ki s sodelovanjem na nek način urijo tudi svojo vztrajnost in disciplino ter predvsem pridobivajo na kondiciji in boljšem fizičnem pa tudi psihičnem počutju. Odprte meje in možnosti za kak obisk več, so verjetno botrovale k temu, da je tokrat prijavljenih udeležencev nekoliko manj, a to ne pomeni, da je manj tudi aktivnih članov.
Z optimizmom nadaljujemo z začeto 30ko in upamo, da bomo ob zaključku le-te lahko opravili kak pohod tudi v živo – skupaj v okviru naših pohodniških skupin. UTRINKI SODELUJOČIH: »Ideja o 30-dnevni aktivnosti je super. Verjamem, da marsikoga vzpodbudi, da nekaj dnevno naredi za svoje boljše počutje. Sobota je bil spet dan, ko sem kljub blatu in megli prehodila Topol-Polhograjsko grmado-Gonte-Goljek-Topol - domov vrnila sproščena in zadovoljna. Nedelja, tek od viškega pokopališča do Koseškega bajerja in nazaj - 8 km - pogumne tudi vreme nagradi, saj je kmalu po startu ob 9 uri posijalo tudi sonce in me spremljalo ves čas teka - juhuhuhu Praznični ponedeljek sem štartala pri Koseškem bajerju, prehodila Šišenski hrib-Cankarjev vrh-Mostec in po dolgem in počez nabrala 11 km. Prijetno utrujena sem se zadovoljna vrnila domov. Torek sem brala in lenarila. Zvečer mi je bilo žal, da se nisem rekreirala. Slabe volje sem se odpravila k počitku in tudi ponoči nisem dobro spala - odločila sem se, da dnevnega gibanja ne bom več zanemarjala. Sreda, sem se kljub dežju odpravila na 8 km tek okoli poldne. Spet sem imela srečo, takoj ko sem pričela s tekom je dež ponehal, domov sem se vrnila suha, zadovoljna in polna energije.« »Hoja 18 ur. Počutje najboljše v teh nekaj mesecih. Precej je mrzlo, vendar prijetno sprehajanje s svojimi mislimi to malce prezre. Ta teden sem vzela vse skupaj za bolj ležerno. Se čuvam za prehod občin. Že pripravljena torba za malo daljše izlete. Zaradi napovedi mi je ta teden bliskovito minil. Prijateljice in prijatelji, saj se počutite tako kot jaz, kajne? Da se spet vklopimo v naš navaden vsakdanjik. Z veliko ljubezni in dobre volje. Še kako potrebujemo to umeščanje v normalen tok življenja.« »Ponedeljek je tu. Hodim večinoma od doma do mesta. Na trg grem po vsako zelenjavico posebej. Pa se nabere. Z mojim virtualnim potovanjem se nisem na cilju. Se teden, pa bom tam. Hvala bogu, sedaj svobodni smo in prav hitro v živo izlet privoščila si bom. Ko sama sem hodila, pomislila sem. Tina, ti in tvoje sodelavke plemenito delo opravljate. Z zoom -naredile ste, da nismo socialno izolirani, ampak SAMO v fizični izolaciji smo. Hvalaaa vam. Upam, da vas oblast opazila bo. Ja, neverjetne ste, jutri na pustovanjem vidimo se.« »Juhuhu, vendarle je bilo vreme izzivalcem v tem tednu malce bolj naklonjeno. Mraz mi ni mogel do živega, kilometre sem nabirala tudi pri minusu. Kar ne morem verjeti, koliko kilometrov se nabere na teh mojih potepih po šentviških poljih. Hitro hojo po okolici pa bo treba vseeno nadomestiti z malce bolj strmimi potmi, da se srce ne bo preveč polenilo. Sicer pa ostajam z vami in se veselim novih dosežkov. Prisrčne pozdrave vsem.« »Žal je Nataša morala od izziva odstopiti zaradi ponavljajočih se in vse hujših bolečin v predelu kolena. Ortoped jo je napotil na več pregledov. Franci sem seveda z izzivom nadaljeval, a ne samo v okviru minimalnih 2x20 minut dnevno. Zadnjih štirinajst dni sem bil večkrat na Krimu, na Jančah, Molniku in seveda sprehodi s psičko Asyo po barju, na Pijavški hrib in v gozdu nad nami. V tabelo sem prenehal vpisovati poti, ker v izzivu naredim vedno veliko več od minimalno zahtevanega. Več gibanja mi je koristilo, saj je počutje zelo dobro. Si pa seveda želim, da se končno lahko podam kam ven in višje iz naše ljubljanske pokrajine. Največja želja pa ostaja še vedno neizpolnjena – da bi s skupino Hitri polžki in Vandrovčki začeli končno z organiziranimi pohodi po Sloveniji. Manjka mi druženja in zaradi tega sem zelo nejevoljen, jezen in občasno sem s psihičnim počutjem bolj na dnu!« »V preteklem tednu sem na pustno soboto špricala Aktivni izziv.☺. Zelo mrzlo je bilo in močan veter je pihal, pa še krofe sem cvrla. Sem pa potem v nedeljo, na lep, kristalno jasen dan, brez vetra, obhodila vse hribčke severno in južno od Rakitne, pa še na Krim sem se podala. Razgledi na Julijce, KSA, Karavanke in na jug na Snežnik so bile nepozabni. Skupaj sem hodila dobrih 6 ur in prehodila dobrih 24 km. Domov sem prišla z utrujenimi nogami, spočito glavo, super predihana in polna energije. »Še nekaj pozitivnega: 🍀VAŽNO JE DA SE PO VSAKEM PADCU ZNOVA IN ZNOVA DVIGNEMO OD TAL!✌💁☺« Bodimo aktivni skupaj! Prijave na e-naslov: rudnik@dca-ljubljana.org Več fotografij=> |
Smeh v spletni kavarni DCA
|
Danes se nas je ob kavi v naši spletni kavarni preko zoom-a zbralo enajst. Klepetalci smo bili kljub sivemu vremenu posebej prešerno razpoloženi in se ves čas smejali.
Naj bo tudi popoldne tako zabavno. Hvala za obisk in se vidimo kmalu! |
Spletna proslava ob
|
Tudi letos smo proslavili kulturo in našega velikega pesnika Franceta prešerna s prvo spletno proslavo DCA. Proslavili smo nekoliko drugače kot običajno, vendar nič manj številno, saj se nas je zbralo več 60. Čeprav so na proslavo vdrli tudi nepovabljeni gosti, se nismo pustili zamotiti. Po otvoritveni himni, ki nam jo je zapela Joži Volk, smo prisluhnili odličnemu nastopu našega skritega gosta. Rudi Volk je za nas deklamiral Turjaško Rozamundo, prisluhnili pa smo tudi prelepi izvedbi pesmi O, vrba in Can`t help falling in love s strani sester Neže, Špele in Urše Marolt. S svojo poezijo Na kratko o Prešernu, nas je navdušil Drago Cencič, Danica Krempl pa nam je naklonila nekaj lepih besed o kulturi in zrecitirala Prešernovo Napitnico. Lepo se zahvaljujemo vsem sodelujočim, da ste z nami preko svojih nastopov, poezij, recitacij in slikarskih del delili svoje znanje in talent ter pokazali, da je med nami kultura še kako živa.
|
Tretjih 30 dni aktivnega izziva DCA -
|
Skupaj smo osvojili tudi tretjih 30 dni aktivnega izziva. To pomeni, da smo od začetka skupaj prehodili že 90 dni. Narava nam je tudi v tem mesecu postregla s pestro paleto vremenskih in naravnih pojavov ter tako popestrila pohode, sprehode in teke. Aktivno se nas je v tem mesecu »družilo« 25, zvesto pa so mnoge spremljali tudi štirinožni prijatelji. Ponekod so hote ali nehote svoje telo spravili v gibanje tudi nekateri preostali družinski člani, kar pa je seveda samo velik plus. Aktivni izziv torej ne povzroča negativnih stranskih učinkov, razen morda odvisnost od vsakodnevnega sprehoda, ki pa ima na telo izključno le pozitivne učinke.
Gremo aktivno v novih 30. Vabljeni. UTRINKI SODELUJOČIH: »Po uspešno opravljenem zadnjem tednu v mesecu Januarju, se počutim fenomenalno😃. Sedaj pa v novim izzivom nasproti v mesecu Februarju. Ha-ha luštno bo 😊 Z lepimi pozdravi.« »Priključil sem se šele v 3.delu od 8.1. do 7.2.2021, zaključki pa so sledeči: skupaj ur hoje = 37 ur skupaj prehojenih km = 148 km (poprečna hitrost 4 km/h) sum km/dan = približno 5 km/dan počutje odlično https://www.youtube.com/watch?v=KIir7a1D898 « »Evo, pisem spet. Spodaj slike s pogledom iz Šmarne gore so. Drugače po ravnem vsak dan hodila sem. Na dan praznika neobjavljene Prešernove pesmi prebirala sem. DOMINUS VOBISCUM Oče Janez ječmen seje, tam na polju pr' Ljubljan' mim' se vandrovček prismeje, sam presveti Kozmijan..... Saj jo poznate 😉!!! France je bil navihan, a ne.« »Sprehajala sem se 26 ur. Vsak dan naokrog. Še najbolj fino se mi zdi, ko si znova in znova ogledujem meni tako ljube ljubljanske ulice, in to delim na FB, da jih spoznavajo tudi izven naših meja. Tistih pravih meja, seveda. Ob tem skrbim za zdravje, malo bremzam nerazložljiv prehranjevalni apetit, in čakam, čakam... Oja, se vidimo v živo. Rajtam, da čim prej. Malo v slengu, za štos. Ker se premalo v teh dooolgih mesecih, nekateri celo nič, smejemo. Danes si grem nekaj za dušo kupiti. Mogoče vsaj zamenjam dvoje ( več jih pač nimam) strgane kavbojke. Uživajte do ponovnega vklenjenja, po mojem mnenju enkrat konec meseca.« »V prilogi vam pošiljam zaključen 30-dnevni aktivni izziv-3.del. Hvala vam, da tako skrbite za nas in nas izzivate, da kaj naredimo zase. Upam, da boste imeli še kakšnega, preden nam dovolijo, da se spet družimo.« »Iz meglene prestolnice na sončen Topol. Od tam na Grmado in Goljek - kjer je med 2. svetovno vojno stal stolp, ki je bil meja med Italijani in Nemci. Tu je tudi izhodišče za Gonte, Tošč, sv. Jakob. Izleti primerni za vse. Pri sestopu sem srečala tudi DCA prijateljico Sonjo M. Napolnjena z novo energijo in vitaminom D, sem se vrnila domov.« »V tem tednu vse po starem☺. Hodila sem po Barju, Polhograjcih, proti Krimu. Ker je bilo skoraj pomladno vreme, sem tudi kolesarila. Počasi mi solo hoja, ali pa hoja v mini mehurčku že malček preseda.😠 Tudi megleno, južno in deževno vreme ne pripomore k dvigu počutja. K sreči sta bila prva dva dneva lepa, snežena, tudi sonce se je pokazalo in tik pred nami se optimistično svetlika oranžna barva☺ Prav lep pozdrav.« »Preko 140.000 korakov v enem mesecu, 10 vpisov v aplikacijo Planinec in čisto malo izgovor za neopravljen dan, je statistika preteklega meseca. Ko ti sprehod/pohod postane dnevna rutina in tudi vreme ni več izgovor, da se ne bi odpravil ven, veš, da si na pravi poti. Veselim se novih 30 dni.« Bodimo aktivni skupaj! Prijave na e-naslov: rudnik@dca-ljubljana.org Več fotografij=> |
Klepet ob kavi
|
Tudi v prvem februarskem tednu smo se zbrali na virtualnem klepetu ob kavi. Ob prijetnem klepetu smo popili svoj najljubši topli napitek in si izmenjali koristne informacije. Med sabo smo si podelili nasvete kako krepiti imunski sistem in si zaupali recepte domačih »pripravkov«, ki dvigujejo odpornost in pripomorejo k boljšemu počutju. Lepo vabljeni tudi na naslednji klepet ob kavi.
|
Tretjih 30 dni aktivnega izziva DCA -
|
Tudi tretji mesec aktivnega izziva se je prevesil v drugo polovico. Izjemno lepo število članov in članic še vedno skupaj z nami nabira korake in dobro počutje. Vedno daljši dnevi, ki jih spremlja ptičje petje, sonce in vmes kak sneženi zimski dan, vedno znova poskrbijo, da so sprehodi in pohodi edinstveni in nepozabni, a vedno sproščujoči.
UTRINKI SODELUJOČIH: »Tako hitro mine čas en teden, kot bi mignil. Vsaki dan hodim in vmes srečujem prijateljice z DCA, malo poklepetamo in zopet naprej, ha ha luštno je😃.« »Prehojenih 19,30 ur. Vreme močno vpliva na moje vsakodnevne odločitve o izbiri poti. Nimam več visokih želja, samo, da grem za nekaj časa ven. Naj bo to v naravo, ali pa na sprehod po okolici. Ko pa sem na kakšnem hribčku, si pa po svoje zabrundam: forrest paths, take me home to the place I belong, white Ljubljana... Se mi zdi, da potem lažje najdem kažipot. Aja, Golovec je dosti lepši.« »Pošiljam se moje dnevne aktivnosti za tretji teden izziva. Nisem bila tako pridna kot teden nazaj, ne maram preveč slabega vreme. Pa naslednjič mogoče več.« »Po dolgem času se javljam- nisem obupala, sem kar hodila, le v minulem tednu so bili štirje dnevi bolj ležerni- malce zdravstvenih težav in nepotreben test za corono. - test negativen. Prilagam tudi dve fotografiji - eno osamljeno drevo in drugo urejen delček pred vhodom v neko hišo-(tudi ježek je kamnit)- to je mi je padlo v oči!!! Še ena lepa misel: " Sreča je parfum, ki ga ne moreš zliti na druge, ne da bi sam prestregel nekaj kapljic!" Prijeten pozdrav in hvala za vse spodbudne mi napisane vrstice! Gremo naprej- jutri je nov dan!Ostanite zdravi- srečno S🍀LOVE❤NIJA!« »V zadnjem tednu aktivnega izziva sem prehodila približno 60 km, to pomeni približno 8 km na dan. Sem prav zadovoljna z doseženim☺. Navdušuje pa me to, da če prehodim po hribih okoli 20 km, kar pomeni dobrih pet ur hoje, nisem drugi dan nič utrujena in brez *musklfibra*. Mislim, da sem si s sodelovanjem v Aktivnem izzivu še povečala svojo fizično kondicijo.Sem pa ta teden zelooo pogrešala sonček, saj sem v glavnem hodila v megli, vlagi... Ampak za vsakim dežjem ( meglo) posije sonce☺« »Takole sem izračunala, da sem v treh mesecih 420,3km prehodila. To je 4,67km na dan. Ker virtualno moderno je, sem se s svojimi km po avtocesti (odstavni pas) v Beograd podala. Do cilja manjka se 108,7km. Vztrajna bom in v Beogradu do konca februarja bom. Tina hvala, si kot naša mama. Skrbiš, da v teh čudnih časih, čeprav na daljavo prav fino se imamo.« »Vsak dan sem aktivna, največ je teka in hoje.« »Za nama je krepko že drugi teden 30-dnevnega drugega izziva, ki sva ga začela 10. januarja. Tokrat hodiva dostikrat vsak po svoje. Jaz se namreč podajam na Krim, pa zvečer visoko nad nami v gozd…..skupaj pa greva včasih po barju in na Pijavški hrib, ona pa naredi dostikrat krajše sprehode. Natašo še vedno boli noga in zato hodi v povprečju manj od mene, a še vedno v povprečju najmanj dvojnih normativov izziva. Tabeli sem kar prenehal voditi, ker za naju je hoja 2x na dan itak obveza že zaradi psičke Asye, ne glede na deževje, sneženje, mraz ali krasen sončen dan in hoje v vsakem primeru ni manj od 20 minut. Tokratno počutje je vremenu in korona času primerno. Mene že daje nervoza zaradi pomanjkanja druženja, povezanega z vodenjem izletov v hribe, pa petje že ne vem kaj to je……nisem ravno na nivoju, pa čeprav se ob daljši hoji malo sprostim!« »Samo to lahko povem, da veliko korakov naredila sem. Na trg glavna pot mi je, lahko povem kakšne cene zelenjave so. V lepem sončnem dnevu na Kureščku sem si jaslice ogledala. V nedeljo pa v močnem dežju tedenski izziv zaključila.« »Lep lep pozdrav iz Šiške in okolice. Prilagam sliko z včerajšnje sicer meglene Rašice, na poti čez Dobeno je le za kratek čas posijalo sonce. Bodi lepo, ostani zdrava. Se trudim biti dejavna in k temu vzpodbuditi še koga. S pogovori, predvsem pa poslušanjem slišati še koga, ki potrebuje malo več opore v teh čudnih časih. Srečno.« »Po Mazijevi poti na Grmado, Sedlo in čez Sv. Soboto na vrh Šmarne. Legenda pravi, ds je Marija poslala sv. Ahacija z ognjenim mečem, da reši prebivalce za obzidjem šmarnogorskega tabora pred turškimi četami. Ker je bilo to v soboto, na dan sv. Ahacija (22.6.) o poldne, so okolišani v zahvalo postavili kapelico Sv.Sobote.« Bodimo aktivni skupaj! Prijave na e-naslov: rudnik@dca-ljubljana.org Več fotografij=> |
Tretjih 30 dni aktivnega izziva DCA -
|
Aktivno hitimo proti pomladi, temperaturne spremembe so naravo zmedle do te mere, da marsikje na plano kukajo zvončki, spet drugje pa imajo snega, da bi ga lahko izvažali. A tako imamo priložnost, da imamo lahko tudi letni čas po izbiri, glede na izbiro lokacije, ki si jo izberemo za dnevni pohod/sprehod.
UTRINKI SODELUJOČIH: »Izrabila sem zadnje dni pred odjugo in še enkrat prehodila Polhograjce in Brezovski hrib v snegu. Poti niso bile več tako prijetne kot prejšnji teden, postale so ledene, tako da so bile nujne derezice. No po Barju in na kolesu le teh nisem potrebovala.« »Še en teden izpolnjenih pričakovanj. Sem Trnovčanka in moji sprehodi so v glavnem v okviru mojega okraja, kar tudi ni slabo. Imam lep sprehod do centra mesta ob Ljubljanici ali pa na drugo stran do Špice. Ali pa po PST-ju. Ko pa je vreme manj ugodno za sprehod, si privoščim še vadbo aerobike s Petro ali pa vadbo pilatesa. Vse z mislijo "malo migamo, da ne zarjavimo".« »Prehojenih (spet) 20 ur, nisem pa nič fotkala. Sploh se nisem spomnila. Pozabila. Spet 1 teden prehojen, sem zadovoljna. Malo po soncu, malo med kapljicami, počutim se dobro, in še bolje se bom, ko bodo sprostili prehod občin, regij. Veste, da tudi na sprehodih narediš ogromno korakov? Takole od 10.000 pa naprej. Včasih več, včasih manj. Ko se utrudim, se pohvalim, in grem proti domu. Vesela, ker sem še zdrava in poskočna, hi hi.« »Ponovno se javljam z izvlečkom dnevnika in nekaj slikami . K sreči smo po novem letu imeli zelo lepo, ampak mrzlo vreme tako, da je bilo kar veselje iti vsako popoldne malo na zrak. Že dva dni pa je grdo, danes dežuje, močno lenarim in se zeloooo dolgočasim. Ne ljubi se mi brati, niti gledat televizije, samo hodim po hiši in iščem nekaj sladkega..... groza. Že kar nekaj časa nisem oblekla kavbojk, en vic iz začetka epidemije pa pravi »Ne verjami trenerki in pajkam, vprašaj kavbojke«. Upam, da se to počasi konča in da začnemo s srečanji, čeprav samo zunaj pred DCA, ko bi imela telovadbo na zraku.« »Lep pozdrav iz Šiške in okolice. Sem v redu in vsi okoli mene tudi. Naj tako ostane in da se skupaj skobacamo iz omejevalnih razmer. Zadnjih deset dni sem šla nekajkrat čez Tivoli do mesta, pokukala v krmilnice, ki so polne dobrega zrnja za lačne kljune. Tudi na Rožnik grem, za spremembo pa tudi enkrat iz Šentvida na Toško čelo in zadnjo soboto z vnukom na Planino nad Vrhniko . Zdaj me boli leva peta (trn??), upam, da mi ne prepreči hoje, ki mi je nadvse ljuba. Prisrčne pozdrave in par slikic.« »Živjo, pošiljam obljubljen seznam aktivnosti zadnjega tedna: - popoldanski tek 7,40 km - sončno, prelep sončni zahod - dopoldne sprehod po PST 6,4 km, popoldne vzpon na Grmado in Šmarno. Sončno - ponovno Trnovec-Gonte-Tošč-Govejek - hoja Tivoli-Rožnik-Šišenski hrib - 7 km. Delno oblačno - sprehodi s kužkom, brez dodatne aktivnosti - Velika planina - prehodili po dolgem in počez - 6 ur« »Pozdravljena, sporočam, da sem tudi pretekli teden preživela aktivno in kolikor toliko zadovojno. Prehodila sem spet približno 50 kilometrov, tudi z dežnikom in ob manj prijaznem vremenu. Skrbim za kondicijo in komaj čakam, da se bomo lahko skupaj zagrizli tudi v kakšne strmine in preizkusili našo pripravljenost. Nisem še nehala upati! Prisrčne pozdrave vsem.« Bodimo aktivni skupaj! Prijave na e-naslov: rudnik@dca-ljubljana.org Več fotografij=> |
Klepet ob kavi
|
Tudi v tem tednu smo se srečali na virtualnem klepetu ob ob kavi. V prijetnem vzdušju je čas hitro minil, in tudi sicer ugotavljamo, da časa ni nikoli dovolj. Člani in članice so tudi v tem obdobju precej aktivni, imajo veliko idej kaj vse bomo še počeli. Med klepetom smo si izmenjali uporabne nasvete in pomembne informacije. Komaj čakamo naslednjega srečanja.
|
Tretjih 30 dni aktivnega izziva DCA -
|
Tretji del 30 dnevnega aktivnega izziva DCA smo začeli s prekrasnim, na trenutke skoraj pravljičnim tednom, kar se vremena tiče – jasno nebo, sonce in čisto malo višje je bilo potrebno iti, da smo bili lahko priča pravi zimski pravljici. Oster severni veter in konkretne minus temperature so nas na trenutke opomnile, da smo v realnosti, a udeležencev izziva tudi to ni ustavilo. Debela kapa, šal okoli vratu, en pulover več in že smo bili pripravljeni na akcijo.
V tretje naša aktivna skupina šteje 25 udeležencev, kot vseskozi do sedaj pa se njim pridružujejo tudi družinski člani, znanci in prijatelji ter seveda štirinožni prijatelji. Vedno daljši dnevi dajejo slutiti, da gremo proti pomladi in to nas navdaja z upanjem in optimizmom ter dodatno dvigne voljo, da naredimo nekaj dobrega za svojo dušo in telo. Če pa vam vseeno zmanjka motivacij, pa smo tu mi, da vas malo vzpodbudimo. Nikoli ni prepozno, da se nam pridružite. UTRINKI SODELUJOČIH: »Prvi teden aktivnega izziva 3 je bil čudovit. Bilo je veliko prelepih sončnih dni, na malo višji nadmorski višini je snega čez koleno in čez, sneg se iskri, drevesa ječijo pod težo snega. Jaz, že od nekdaj ljubiteljica pravih zim in snega, sem se ta teden odpravila na dva poštena pohoda. Prvi je bil na skrajnem robu Osrednje slovenske regije, iz vasi Golice na Menino planino. Čeprav je bila pot zaradi obilice snega tu pa tam naporna, je bilo prečudovito. Moj duša in srce sta vso pot pela☺. Po 7 urah hoje sem se vrnila v dolino malo utrujena, a prepolna adrenalin od vse te bele lepote. Čez dva dni pa sem šla iz doline na sv.Jakoba, preko Legastje na Govejek, naprej na Gonte, dalje na Polhograjsko Grmado in nazaj v dolino. Pot je bila res dolga, 23,80 km, vendar prelepa in ne preveč naporna. Moje baterije so se ta teden napolnile do maksimuma☺« »Vse po starem. Še vedno se mi ljubi rekreirati, čeprav bolj po ravnem. Vreme nam je podarilo lepe dni, in nove nasmehe. Seveda so ti še daleč od prešernosti, ki smo jo poznali prej. V gorečem pričakovanju kakšne nove sprostitve ukrepov se bom pasla pač v moji okolici, potem pa... švrc izza ovinka kam na lepše. Se mi zdi, da sem pridna, ker hodim vsak dan. Jaz koooomaj čakam, da se spet srečamo. Kje že je Mostec?😏« »Sporočam, da sem se v minulem tednu bolje namigala. Tudi vreme in sonce sta mi dala nove moči za pohode, ki so postali že nuja. Kljub mrazu se počutim fenomenalno. Ko bi jo le lahko mahnila še kam na Gorenjsko ali na Pohorje. Sicer pa sem prehodila nekaj več kot 50 km in temu primerno porabila ustrezno število minut. Jaz sem zadovoljna, izpolnila sem obljubo in veliko naredila za zdravje in počutje. To pa je seveda najpomembnejše! Prisrčen pozdrav vsem!« »Javljam se. Minil je lep, čudovito sončen izziv teden. Daljši dan je dodal, da korakov naredila precej več sem. Ko slabo vreme bo, pa pucala, da znucala se bom..... (Bilbi). Lep in uspesen teden. « »Počasi, a vztrajno, se pomikam k boljši kondiciji- jeklena volja velja! Poleg tabele pošiljam še fotografiji- delček sprehajalne poti in občasnega spremljevalca - sedi, ker je določil da je dovolj!:) Še ena lepa misel: "Čeprav življenje ni okrašeno s pentljo, je vseeno darilo!" Prijeten dan in sončni pozdrav vsem "sotrpinom"!« »Ves teden sem pridno hodila, tako da sem kar zadovoljna sama s sabo. Pohodi so bili prijetni s prijateljicami iz DCA. Lepo vas pozdravljam.« Bodimo aktivni skupaj! Prijave na e-naslov: rudnik@dca-ljubljana.org Več fotografij=> |
Klepet ob kavi
|
V četrtek, 14. 1., smo se ponovno zbrali preko naših računalnikov in spili jutranjo kavico oz. čaj v dobri družbi članov DCA. Govorili smo o naši novi rutini in ugotovili, da niti trenutna situacija ne more preprečiti dejstva, da upokojenci nimajo nikoli časa. Vsakdan si znamo lepo popestriti z najrazličnejšimi konjički in aktivnostmi. Lepo vabljeni tudi na naslednji klepet ob kavi!
|
Paul Gauguin - študija slikarja slikarjev DCA v času korone
|
Paul Gauguin, ki se je rodil kot Eugène Henri Paul Gauguin, je bil predstavnik impresionizma ter simbolizma. Leto po Gauguinovem rojstvu se je njegova družina preselila v Peru. Med potovanjem je oče umrl in mati je z otrokom našla zatočišče pri sorodnikih v Limi. Leta 1855 sta se vrnila v Francijo - v Orleans, kjer je Gauguin med letoma 1859 in 1865 začel svoje izobraževanje. V naslednjih letih je opravljal razna dela na trgovskih ladjah, pri 18 letih odšel na potovanje okoli sveta in pri 20 letih sodeloval v vojni mornarici kot mornar (matros) na korveti »Jerome Napoleon«. Ob vrnitvi v Pariz se je njegovo življenje nenadoma spremenilo, saj je postal uspešen in bogat borzni posrednik. Njegov podpornik, Gustave Arosa, premožen zbiralec umetnin, mu je predstavil impresioniste. Medtem ko se je med tednom ukvarjal s posli, je svoj prosti čas posvečal slikanju s Paulom Cezanneom in Camillom Pisarrom, slednji je kasneje postal njegov učitelj. 22. novembra 1872 se je poročil z Danko Mette Sophie Gad, s katero je imel pet otrok. Leta 1884 se je Gauguin s svojo družino preselil v København, kjer je poskušal nadaljevati svojo kariero pri ženinih starših, ki so imeli v lasti tekstilski obrat, a brez uspeha. Odločil se je, da bo ves svoj čas posvetil slikanju in se leta 1885 vrnil v Pariz, družino pa za vedno zapustil na Danskem pri ženinih starših. Leta 1887 se je prvič odpravil na umetniško potovanje in nekaj mesecev preživel v Panami in na Martiniqueu. Domov v Francijo ga je pregnala malarija in revščina, s seboj pa je prinesel mnogo tam narejenih slik. Odšel je v tedaj odročno Bretanijo in začel razvijati svoj slog. V letu 1891 je bil sicer že uveljavljen a še vedno reven, zato je odpotoval na Tahiti, kasneje pa, predvsem zaradi kroničnega pomanjkanja finančnih sredstev, na Markeške otoke, kjer je preživel večino svojega preostalega življenja in se v Francijo vrnil le enkrat leta 1893. Po dveh letih razočaranj se je vrnil na Tahiti. Bil je bolan, mučila ga je neznana oblika sifilisa, zato je bil večkrat v bolnišnici. Opravljal je nepomembna dela, udejstvoval se je v lokalni politiki in novinarstvu. Leta 1901 je dokončno pobegnil iz civilizacije na Markeške otoke. Zaradi srčnega infarkta je umrl 8. maja 1903. Pokopan je v pokopališču Atuona, na otoku Hiva Oa (Markeški otoki) v Francoski Polineziji).
Vir: https://sl.wikipedia.org/wiki/Paul_Gauguin Njegova dela so polna barv in sonca zato sem se odločila, da svoje učence iz DCA Povšetova, Gosposvetska in Zalog navdušim, da rišejo v njegovem slogu in ne, da ga kopirajo. Naj rišejo tako kot bi tisti hip nadaljeval svoje slike Paul Gauguin, mora se čutiti njegov vpliv. Mislim, da nam je v večini uspelo!!! Pred epidemijo smo se dobili v manjših skupinah, kasneje pa, ko so zaprli DCA-je, smo s slikarstvom nadaljevali preko spleta. Vodila sem jih pri slikanju osebno in še jih vodim preko spleta, da ustvarjamo naprej! Pripravili smo razstave preko spleta, da si pogledate, kako enkratno delamo. Kljub vsemu se imamo tudi preko spleta super, čeprav je v živo več užitka. Vsakemu posebej razložim in pogledam kaj slika in tudi popravljam, če je treba. Prav tako imam možnost , da veliko gradiva na internetu pokažem slušateljem in jih s tem učim. Celo slikam pred njimi in jim kažem kako se kaj naredi. Mislim, da smo pri Gauguinu bili resnično ustvarjalni in bi bil Paul Gauguin ponosen na nas! Oglejte si slike in priznajte, da so enkratne! Mentorica, prostovoljka: Vanda Žužek Sodelovali so: DORA TZE DUŠA VEHOVAR IRENA JUREČIČ MAJDA BRUNŠEK MARIJA BERLEC MARINKA MILENKOVIČ MARKO ERŽEN MILENA BERGANT MILENA VRATARIČ MIRA HORVAT MIŠA ČEBOHIN VANDA ŽUŽEK Več fotografij=> |
Drugih 30 dni aktivnega izziva DCA -
|
Uspešno smo zaključili tudi drugih 30 dni aktivnega izziva. Prazniki in sneg so nam ustvarjali posebno pravljično vzdušje, sij novoletnih lučk pa je dodal pridih čarobnosti. V izzivu je uradno sodelovalo 20 članov in članic, ki pa so k gibanju spodbudili tudi svoje bližnje sorodnike, da so jim krajšali in lepšali čas na sprehodu, ali pa znance v sosednih krajih, da so tudi oni naredili zase nekaj dobrega. Seveda ne smemo pozabiti, da so pridno sodelovali tudi štirinožni prijatelji, ponekod so zato morda celo sosedovi kužki pridobili nekaj kondicije. Koliko prehojenih ur ali celo korakov smo skupno prehodili, bi verjetno že kar težko prešteli, vendar pa šteje glavni namen, ki sodelujočim vzbuja občutek povezanosti, čeprav smo ločeni.
Hvala vam, ker z nami delite svoje občutke in prijetne trenutke ter nam zaupate tudi takrat, ko bi se morda raje skrili pred celim svetom. Skupaj smo tu zato, da se vzpodbujamo, motiviramo ter vzbujamo upanje in veselje. Nekaj utrinkov: »Močno podpiram našo skupinsko aktivnost. Nisem prav zavzeta za pošiljanje foto dokazil. Lahko pa vam skoraj dnevno poročam o založenosti tržnice, ki s primorskimi ponudniki daje pridih Sicilije, pa kako se dnevno spreminjajo cene, česar s tedenski nakupom niti ne zaznamo. Pa mestni pečen kostanj je letos božansko sladek. Dosegljiv bo do konca januarja, ko upajo, da bodo zaloge pošle. Sicer je v mestu bolj zimsko vzdušje, saj nikjer nič ne prekopavajo, vse ulice so prehodne, novoletna okrasitev še daje pridih prazničnega vzdušja - vsaj to poživi sicer utišano podobo mestnega življenja. Torej, ne bi se mogla odpovedati tem vsakodnevnim sprehodom (v tej situaciji so pravo razkošje) in ostajam del skupine. Se bom potrudila še s kakšno fotko. Vsem en velik objem in trden, krepak in stabilen korak.« »Sem ZA. Za nadaljevanje do 100tega dne. Meni je kar nekaj dni zmanjkalo, spustila sem jih. Izgovor prazniki. Bom nadoknadila, obljubim tebi in sebi. Drugače je super, me stimulira, požene me od doma. Predlagam da zdržimo do pomadi, vsak dan je daljši, vedno svetlejši in lepši. Objem. B.« »Trudil sem se, da sem bil dejaven vsak dan, tudi med prazniki. Sicer pa je sedaj malo več izbire, ko nismo omejeni na občine. Hvala za čudovito akcijo.« »Jaz se nisem redno javljala, zato danes dostavljam slike zadnjega meseca. Dnevnik vodim že od 18.2.2020. V dnevnik si beležim različne informacije. S svakinjo iz Kopra sva od začetka epidemije marca do 24.12.2020 imele že 200 dni telovadbe (pa avgust tu ne šteje, ker smo bili na morju). Skoraj vsak dan se potrudim in grem malo tudi hodit. Običajno med hojo poslušam staro glasbo ali pa kako klasiko...... Sicer sem se že malo naveličala istih poti in tega turobnega vremena, vendar še kar vztrajam. Mi smo trenutno še zdravi, imam pa večji del sorodstva bolnega, nekateri so že ven iz hudega, nekateri pa so šele na začetku. Vsi se sedaj zavedajo kaj pomeni druženje in kaj lahko naredi eno samo skupno kosilce (v Kopru in Izoli jih je bilo covidnih 10, tu v Ljubljani pa 7). Komaj čakam pomlad in v prilogi je ena aprilska slika ob visečem mostu čez Soro. Komaj čakam tudi konec tega stanja, da se zopet začnemo družiti, hoditi skupaj na izlete, se srečevati v DCA-jih. Srečno in zdravo tudi vam.« »Cel mesec pridno sodelujem, samo 3 krat sem v tem obdobju izpustila hojo.« »Zadnji teden aktivnega izziva 2 se je odvijal že v letu 2021. Vendar nam ni zmanjkalo moči in elana. Mislim, da nam novo leto daje dodatnih moči in upanja na kmalu zopet *normalne čase*, ki nam bodo omogočili, da bomo zopet lahko izvajali aktivnosti v družbi prijateljev, hodili v hribe s Planinskim društvom, se družili v DCA-ju... Vsak teden Izziva sem opravila dva pohoda daljša od 10 km. Tudi ta teden je bilo tako. Na novega leta dan sem se na odpravila na Jezersko, dva dni pozneje pa na 18km in sedemurni pohod iz doline na Malo planino in naprej na Veliko planino, do Zelenega roba in nazaj v dolino. Bila je kar naporna, strma pot, a se je splačalo. Velika planina je lepa kot že dolga leta ne, vsa je okovana v sneg. Lep pozdrav« »Se bojim, da je tale zadnji raport najkrajši in najbolj reven. Zaradi prazničnih obveznosti sem bolj malo telovadila, tudi s hojo je bilo slabo. Kesam se, nisem bila pridna, vendar pokorno javljam, da se bom poboljšala. Ponujaš nam novo priložnost in nove izzive, zato zamujenega ne bo težko nadoknaditi. Fotk ti nisem pošiljala, ker so te zasuli drugi, boljši fotografi. Morda pa se preizkusim v naslednji rundi. In kaj naj rečem za konec? Fino je bilo, spodbudno - in gremo naprej, novim zmagam naproti.« »V drugi polovici decembra sem malo "zaspala", posledica pa bolečine v hrbtenici pa še kaj. Moram uvesti ponovno vaje za krepitev hrbteničnih mišic ali pa se pridružiti tvoji vadbi. Prvega januarja sem bila na Planinski gori ( Planina pri Rakeku), ob lepem vremenu se čudovito vidi Planinsko polje in tudi oddaljeno Cerkniško jezero. Upam, da je pohod na novega leta dan lepa popotnica za vnaprej. Prilagam nekaj slikic, vse udeležence pa lepo pozdravljam.« »Vsak dan sem pohajkovala okoli. Pogrešala sonce in energijo, ki sovpada z njim. Ko se vsak dan vračam v toplo zavetje vem, da počnem nekaj dobrega zase, za svojo dušo, in ostajam prizemljena. Na prostem vsakič občudujem lepoto narave. In se zavem pomena svobode. Vesela sem naključnih znancev, ki mi na sprehodih polepšajo dan. Grem v naslednji izziv. Samo boljše je lahko. Prav zaradi gibanja. Vsem, ki hodite z nami, pa SREČNO. Mi ne počepnemo. Smo zdravi. V tem mesecu sem bila aktivna 78 ur, od tega 23.30 ur v zadnjem terminu. Lepo se imej, Tina naša. Tako zelo si želim, da bi spet lahko povonjala morje, nabrala dišeče biljke, hodila iz mesta v mesto...« »Midva z Natašo sva zaključila z izzivom včeraj, 9.1.2021. Kljub obojestranskim nekaterim zdravstvenim težavam, sva po 32 dneh izziv uspešno zaključila. Za primerjavo sem izračunal moje prehojene minute – hodil sem 3015 minut! Nataša je naredila minut sicer veliko manj, a mislim da se ji je v povprečju nabralo za najmanj 60 minut dnevne hoje. Za konec prilagam samo še fotografijo mojega zaključka na 1021 visokem Tošču.« »Pa smo že v Novem letu- skok sam je bil tokrat malce bolj umirjen, a važno je, da smo zdravi in migamo vsak po svojih močeh, predvsem pa po vsakdanji volji! Tudi pri meni so dnevi taki in drugačni, a se trudim, da naredim vsak dan nekaj korakov na prostem ter občudujem naravo. Kakšen dan si sposodim tudi sosedinega kužka in tako naredim tudi več korakov. Pošiljam nekaj utrinkov- prva fotografija je od 28.12.2020 druge tri pa od 26.12.2020 (na drugi je v daljavi najvišji hrib Krim). Mislim, da smo vsi bolj manj razpoloženi malce tudi od vremena! Se veselim, da bomo tako nadaljevali vse do pomladi. Pogum in dobra volja velja, vsak korak, vsak gib šteje. Prisrčen pozdrav vsem udeleženkam in udeležencem- jaz v našem DCA-ju rečem, vsem- sošolke in sošolci.💁🍀✌« »Gradila sem na izkušnjah prejšnjega meseca, se spodbujala; začetek hoje in vadbe je bil že bolj zasidran v meni in sem se veselila vsakega dne. Moje počutje je bilo dobro, počutila sem se fit, tako da sem pri vsakodnevnem delu lažje delala.« Še ena lepa misel: " V vsakdanjem življenju vidimo, da ni sreča kar nas dela hvaležne, pač pa nas hvaležnost dela srečne." ( D.Steindl-Rast) »Ta mesec sem imela v mislih naslednjo pesem: Ko hodiš , pojdi zmeraj do konca. Spomladi do rožne cvetice, poleti do zrele pšenice, jeseni do polne police, pozimi do snežne kraljice, v knjigi do zadnje vrstice, v življenju do prave resnice. A če ne prideš ne prvič ne drugič do krova in pravega krova, poskusi vnovič in zopet in znova. (Tone Pavček, Popotnik)« Več fotografij=> |
Klepet ob kavi
|
Ker zelo radi klepetamo in trenutno še ne moremo v živo, smo se v petek, 8.1.2021, zbrali na spletnem klepetu ob kavici. Zelo smo bili veseli, ker smo se spet videli in uspeli poklepetati, pa čeprav preko računalniškega zaslona. Tokratnja tema je bila pogovor o tem kaj v teh dneh počnemo in s kakšnimi cilji smo vstopili v novo leto.
Vsak ob svojem napitku in v varnem zavetju doma smo preživeli prijetno urico in pol. S podobnimi srečanji nadaljujemo tudi v prihodnjih tednih in upamo, da se spet vidimo v tako lepem številu. |
Študija risanja in slikanja - mačka in pes
|
Risanje in slikanje živali je ena izmed težjih del v slikarstvu. Kot risanje in slikanje človeka, kjer je potrebno slikati karakter, kar pa seveda ni lahko. Tako smo kar nekaj časa namenili učenju kako naslikati to čudovito bitje. Imeli smo srečo, da smo lahko imeli ves čas ob sebi žival. Nekateri smo imeli mačke, drugi pse, nekateri pa celo oboje. Muce so mijavkale, psi so lajali, vsi pa so se ves čas nastavljali pred ekran. Delali smo preko spleta in to je bilo izredno doživetje. Veliko smo se nasmejali in si kazali svoje slike in fotografije, ki smo jih sami naredili.
Ena od pozitivnih stvari pri karanteni je, da na urah slikanja v DCA-jih, nikakor ne bi mogli slikati psov in mačk v živo. Pred časom sem pripeljala s sabo papigo, psa pa mi ni uspelo. Tako pa smo imeli preko spleta izredno poučne in zabavne ure risanja. Dobili smo se trikrat na teden, po tri ure. Ni nam bilo predolgo, še več, mnenja smo bili, da je še premalo časa za dovršene izdelke. Poleg slikarskih umetnin članov DCA, prilagam tudi nekaj avtorskih fotografij po katerih so avtorji risali. Po treh urah učenja preko spleta sem bila večkrat popolnoma izpraznjena, hkrati pa zelo zadovoljna! Ko sem videla končne izdelke, sem vedela, da se je izplačalo!!! Mentorica – prostovoljka: Vanda Žužek Sodelovali so: DORA TZE DUŠA VEHOVAR IRENA JUREČIČ MAJDA BRUNŠEK MILENA BERGANT MARIJA BERLEC MARIJA NARDIN MARINKA MILENKOVIČ MARKO ERŽEN MILENA VRATARIČ MIŠA ČEBOHIN MARINA ŽIVANOVIČ VANDA ŽUŽEK Več fotografij=> |
Drugih 30 dni aktivnega izziva DCA -
|
Za nami je že tretji teden drugega 30 dnevnega izziva. Teden, ki je bil popolnoma prazničen, božični dnevi, priprave na najdaljšo noč v letu, počitnice, sneg, dež in možnosti, da lahko pokukamo preko meja naše regije. Nemalo vas je obiskalo svoje bližje in obisk izkoristilo tudi za kak čudovit sprehod, predvsem v čarobni snežni pravljici prelepe Gorenjske. Največji dar tega tedna pa je še vedno možnost, da se lahko gibamo, da smo zdravi in da v tem podvigu nismo sami.
Nekaj utrinkov: »Skupek sprehodov je trajal 19 ur. Tudi ta teden sem se vsak dan izluščila iz lupinice toplega ugodja, in se zapodila med hladne ulice tako zelo izpraznjene Ljubljane. Saj je gibanje v dežju in snegu še bolj aktivno. Sem mnenja, da kratek ali daljši sprehod, kajpak tudi izlet, pomeni "nekaj narediš za svojo glavo, ki vre od nespametnih misli, in se fizično povežeš s telesom." Ker sem sama, je počutje toliko boljše med peščico ljudi, ki nekam hitijo. Vsak teden pa se zahvalim za tole imenitno idejo, ki nas osvobaja temnih misli, in pretegne telo.« »Tretji teden 30 dnevnega izziva je bil zame zopet prijetno aktiven. Izmenjavali sta se aktivnosti na prostem in v kuhinji ☺ Razen sprehodov po Barju in njegovih osamelcih, sem se povzpela na Planino nad Vrhniko, na starega leta dan, pa sem izrabila svobodo gibanja, da sem prehodila pot od Planice do Tamarja. Bilo je nikolipozabno popoldne, zima, veliko snega,s snegom okrašene smreke, sonce. Ja,lepo je to naše življenje, samo živeti ga je treba znati, biti aktiven, odpreti srce za ljudi in seveda tudi zase, odpreti oči za naravo...« »Malce sem se poboljšala ta teden. Pridno sem telovadila in tudi hodila, če je le bilo primerno vreme. Celo na Jančah sem bila, sicer pa sem kolovratila po okolici in naredila celo desetkilometrski krog. V dneh pred prazniki se obeta slabo vreme, vendar bo treba vseeno delat. Lep pozdrav vsem.« »Sem bila kar aktivna, veliko sem hodila največkrat pa na Orle. Počutim se super.« »Pošiljam tabelico 30 dnevnega izziva ter nekaj slik našega krajinskega parka Zajčja dobrava, ki je edini ohranjeni primer nekdaj obsežnega nižinskega gozda na Ljubljanskem polju. Hoja po teh poteh mi je bila v veliko veselje, tudi pogled na Kamniške Alpe, Šmarno goro, Krim, Debni vrh. Ob zelo jasnem vremenu pa je viden tudi Triglav. Škoda, da nam je v tem letnem času megla in oblačnost precej ponagajala. Se veselim nadaljevanja.« »Tretji teden izziva je bil praznično obarvan, saj so bili vmes tako božični kot novoletni prazniki. Bilo je veliko slabega vremena, a nisva se ustrašila. Med božičem in novim letom sem kar dvakrat osvojil Krim in enkrat Kurešček, medtem ko je Nataša zaradi bolečin v mišici na nogi, hodila bližje domu. S počutjem je pri obeh dobro, ni pa idealno, predvsem zaradi najinih zdravstvenih težav – jaz imam kar hude težave z bolečinami v hrbtenici. Ob vsem tem nisva obupala in pridno hodiva ter beleživa vse prehojene poti v tabelo.« »Tretji teden izziva je tokrat polepšala tudi konkretna snežna pošiljka, ki je prav vse razveselila in hoja v snegu je bila enostavno nekaj najlepšega. Veselje sicer ni prav dolgo trajalo, ker je kar hitro vse skupaj postalo ena velikanska mokra luža, vendar pa vreme ni več ovira ali izgovor, da ne bi opravili dnevnega sprehoda. V teh prazničnih dneh in obilici dobrot je bila hoja še bolj blagodejna in je bilo telo resnično hvaležno. Veselimo se vseh nadaljnjih korakov.« Več fotografij=> |
Risanje čestitk
|
Slikanje čestitke je poseben užitek. Kaj bi narisali nekomu, ki ga poznaš in veš, da ga boš s tem razveselil? Ali slikanje motiva, ki je primeren za čas božiča in novega leta? Projekt risanja čestitk smo izvedli malo pred prazniki, letos kar preko spleta. Nikakor nam ni bilo težko, pokazala sem jim nekaj predlogov in marsikdo je naredil neke vrste komplete na isto temo v različnih tehnikah in barvah. Spet drugi so si izmislili svoj motiv. Ob tem smo se zabavali, veliko razpravljali in si naredili prav lepo druženje. Ves čas pa smo bili ustvarjalni. Ko dobiš v roke osebno naslikano čestitko veš, da je tisti, ki ti jo je poslal, veliko razmišljal in se trudil, da jo naredi najlepšo! Osebno narisane čestitke so res nekaj posebnega in ob njih se počutim zelo pomembno!
Učenci DCA Ljubljana so ustvarili unikatne čestitke, ki jih prilagam. Uživajte ob njih! Mentorica – prostovoljka: Vanda Žužek Sodelovali so: MARTA ČERNE NEVA BAJRAKTAREVIČ MAJDA BRUNŠEK MARIJA BERLEC MARKO ERŽEN MARTA ČERNE VERA SINČIČ MIŠA ČEBOHIN MILENA BERGANT Več fotografij=> |
Drugih 30 dni aktivnega izziva DCA -
|
Drugi teden novega 30 dnevnega izziva je bil že malce praznično obarvan. Mnogi so svoje sprehode popestrili z ogledom praznično okrašenih mest ali vasi, lučke pa so prav gotovo dodale svoj čar in kljub temu, da smo na poteh pogosto sami, v naših srcih prižgale toplino. Čas bi moral sicer biti bolj zimski, tako pa so temperature bolj podobne zgodnji pomladi, o čemer priča tudi teloh, ki se s popki že prebuja. Kot celo leto je zgleda tudi narava nekoliko postavljena na glavo, a kljub vsemu imamo v teh dneh priložnost, da smo hvaležni, da lahko ostajamo povezani.
Nikomur ni potrebno samevati, DCA-ji smo tu za vas. Vedno. Nekaj utrinkov: »Za hojo sem porabila 18,30 ur. Počutje je boljše, saj se bližajo prazniki, zatorej dnevi tečejo v pričakovanju nekaj lepšega. Vsaj kratko snidenje z mojima. Kar nekaj članov DCA srečujem, vsi nekam hitijo. V glavnem na sprehode.« »PozdravljenI. Zopet je teden okrog in se zopet javljam. Pocutim se OK.😀 .Tina tebi in tvoji družinici želim lepe Božične praznike in Srečno 2021.En topel objemček pa vsem skupaj❤« »Ta teden je bil zame kar pester, povzpela sem se iz Dvora na Polhograjsko grmado, kjer me je pričakal lep razgled na Krim, Kamniške alpe na Sv. Jakoba, Bila sem tudi na Krimu, kjer pa je bila megla trdovratna do vrha, ampak nič ne de, prehodila sem 17 km, se pošteno nadihala in pregibala. Druge dni sem hodila po Barju, se odpravila v prečudovito Ljubljano in na grad in seveda sem se doma zelo pridno sukala ob štedilniku in pečici, da ne bomo danes zvečer skupaj z družinami mojih dveh otrok sedeli ob prazni mizi.☺« »Danes sem bila neizmerno presenečena in srečna, ko sem, izjemoma dokaj pozno - okoli 8 ure, ker se zbujam zelo zgodaj, potegnila rolete in zagledala sonce. Sonce, ki ga nismo videli že kar nekaj časa in ki ga zadnja dva meseca tako pogrešam kot pogrešam družbo živih ljudi, pogovor iz oči v oči, ne samo po skypu ali telefonu. Pogrešam mojo Jarmilo, Bredo, Andrejo........ in vse ostale gospe, ki smo se tedensko vsaj 2-3x srečevale v DCA na Kunaverjevi, bodisi na telovadbi, bodisi na jogi ali pa kar tako. Pogrešam svobodno gibanje kamorkoli si zaželim, vendar se zavedam, da smo rizična skupina in da se moramo še toliko bolj držati ukrepov. Danes sem po dolgem času hodila uro in pol in to brez maske, sicer, razen enega starega gospoda s psičkom, nisem srečala nobene žive duše. Skoraj vsak dan grem hodit, zadnje čase bolj po asfaltu, ker je v gozdu in na poljih zelo blatno. Ponavadi grem čez Svetje, do vasice Senica in čez polja do Jeprce, nato pa po vrhu hriba po gozdni poti nazaj na Zbilje in domov. Ali pa grem enostavno po gozdu ob Zbiljskem jezeru do same vasice in nazaj. Poti po poljih ali gozdovih imam več kot dovolj. Neposredno preko travnika imamo tudi stadion in včasih , če ni ravno najboljše vreme, hodim kar po tekaški progi 10-20 krogov (krog je 200 m). Če pomislim, sem lahko srečna, da živim na koncu Medvod, na Svetju (in ne v neki stolpnici sredi mesta), in da imamo od nas naprej do Kranja ali Škofje loke sama polja in gozdove. Žal ne smem zelo daleč, ker sem takoj že v drugi občini in celo v drugi statistični regiji. K sreči tu ni ne redarjev ne inšpektorjev in tudi ne dosti ljudi. Hodim običajno zjutraj ali dopoldne in vsak dan naredim okoli 4,5 do do 5 km, odvisno od poti, ki jo izberem. Običajno hodim sama in poslušam glasbo, saj nimam s kom klepetati. Včasih pa le spravim svojega zaležanega moža na zrak, takrat pa je krog krajši in časovno malo daljši. Dnevnik pridno vodim in vsak dan s svakinjo iz Kopra preko skypa odtelovadiva cca 50 minut (raztezne vaje, vaje za moč, vaje za ravnotežje in vse sklepa) .« »V tem tednu izziva je Nataša prehodila nekoliko manj kot v prvem tednu, a še vedno v okviru predpisanega normativa, saj je v predbožičnem času imela veliko dela s peko piškotov, čiščenjem stanovanja, kuhanjem…. Franci sem prehodil več predvsem na račun vzpona na Krim, pa Pijavški hrib, zvečer v gozd. Počutje je pri obema dobro, je pa pri obeh prisotna utrujenost od drugih del (Nataša domača dela, Franci sedenje za računalnikom s pisanjem voščilnic in posledično bolečine v hrbtenici). Danes na božični dan sva pa prav uživala v dežju, čeprav bi bilo lepše v snegu. Prilagam fotografijo sprehoda na božični dan!« »Skoraj bi pozabila oddati poročilo o moji tedenski aktivnosti. Ne bom se nič hvalila, tokrat sem malce lenarila. Ocena je komaj zadostno, pa še pri tem sem si malce pogledala skozi prste. Ni lepo, priznam, toda obljubljam, da bom oceno, kljub praznikom popravila in zamujeno nadoknadila. Saj gre vendar za moje zdravje, ugled trenerke in uspešnost celotne ekipe. Pa še voščilo: Da bi le bilo mlado leto boljše, najboljše, zdravo in nasmejano iskreno želim tebi in vsem udeležencem izziva. Srečno!« »Teden je naokoli- hitro minevajo dnevi in še malo pa bomo skočili v leto 2021! Dne 19.12. sta mi družbo pri hoji delala vnuk in vnukinja. Med potjo smo občudovali drevje in ostalo v gozdu, se igrali besedno igro in hitro smo naredili krog- a pri koncu poti smo našli snežaka, kateri je viden na priloženi fotografiji - poleg pa moja škratka! Naj dodam še eno lepo misel: "Vsako minuto, ko ste jezni, izgubite šestdeset sekund občutka sreče! " (R.W. Emerson)« »Danes 2. teden, 2. izziva. Lepo deluje, aplikacija lepo zapisuje. Danes na dan solsticija še kivi post naredim, hišo z žajblom pokadim. Za prihodnje leto cilje si postavim, ker solsticij podpre kozmične energije. Zato danes vam zaželim zdravja in sreče in prihajajoče leto lepše.« Več fotografij=> |
Virtualno srečanje prostovoljcev DCA
|
Tik pred koncem tega nenavadnega leta smo se na zoom-u srečali s sodelavci prostovoljci, ki sodelujejo v DCA Ljubljana.
V prvem delu srečanja nam je Katja Krivec, strokovna vodja DCA Ljubljana, predstavila prostovoljstvo v DCA v letu 2020, v nadaljevanju pa smo delili svoja razmišljanja, izkušnje, ideje in predloge glede nadaljnjega sodelovanja. Kar enainštirideset se nas je zbralo in lepo nas je bilo videti ponovno skupaj, pa čeprav v virtualnem okolju. Ob koncu srečanja smo skupaj oblikovali še voščilo, ki ga namenjamo vsem nam: Naj bo naslednje leto toplo, sončno, prijetno, povezano, zdravo, nasmejano, igrivo, zabavno, povezano s plesom, veselo, tudi za moške :), polno objemov, svobodno, ustvarjalno, mirno, pravljično, zanimivo, lahkotno ter polno ljubezni, upanja in radosti! Več fotografij=> |
Postani junak našega časa
|
Ob mednarodnem dnevu prostovoljstva je Slovenska filantropija pričela s promocijo prostovoljstva s kampanjo Postani junak našega časa. Televizijske in radijske oglase ste že lahko zasledili na nacionalnih in lokalnih medijih. Ponosni in hvaležni smo prav vsem prostovoljcem DCA, z veseljem pa objavljamo dve zgodbi prostovoljcev DCA, Sare Dalile Hočevar in Jerneja Černica, ki so jih izmed mnogih izbrali za kampanjo.
Sara Dalila Hočevar, prostovoljka DCA Ljubljana, Zveza prijateljev mladine Ljubljana Vič - Rudnik Jernej Černic, prostovoljec DCA Ljubljana POSTANI JUNAK NAŠEGA ČASA! POSTANI PROSTOVOLJEC! BITI PROSTOVOLJEC POMENI BITI JUNAK! |
Drugih 30 dni aktivnega izziva DCA - prvi teden
|
Za nami je prvi teden že drugega 30 dnevnega aktivnega izziva DCA h kateremu smo vas povabili. V izziv se je sedaj prijavilo še več članic in članov, skupaj nas je že 24, med njimi še vedno tudi nekaj strokovnih sodelavk in podporna ekipa družinskih članov in štirinožnih prijateljev. Namen izziva je povezovati sodelujoče v skupno dejavnost, kljub vsem omejitvam, katerih smo sedaj deležni. Kot smo skupaj ugotovili v prvem delu izziva, nam redno gibanje pomaga ohranjati dobro počutje, fizično aktivnost, še pomembnejši pa je vpliv na naše psihično počutje, pomaga nam ohranjati živahnost misli, optimizem in dobro voljo.
Praznični dnevi, ki so pred nami, lahko v kombinaciji z epidemiološko napeto situacijo marsikje poglobijo osebne stiske, občutke samote in izoliranosti, zato naj bo aktivni izziv hkrati priložnost, da premagujemo težke trenutke skupaj, naj bo zavedanje, da nas več počne isto, povezuje in ojača občutek pripadnosti. Vsi mi smo tu za vse vas, če nas potrebujete, da vas dvignemo in gremo skupaj naprej. Nikoli ni prepozno, da se nam pridružite. UTRINKI SODELUJOČIH: »Tudi moj prvi teden druge runde izzivov je pri koncu. Kljub vremenu, ki ni prav spodbudno, sem vsak dan opravila priporočeno nalogo in jo večkrat tudi prekoračila. Nabralo se je približno 45 km, da o vsakodnevni enourni telovadbi ne govorim. Sem ponosna, vesela in polna energije! Prisrčno pozdravljeni vsi!« »Minil je prvi teden drugega 30 dnevnega izziva. Nimam kakšnih posebnih dosežkov, sem pa vztrajna in hvaležna, da imamo izziv, da me vzpodbuja k redni hoji. Hvaležna Tini, ki nam vsako jutro v dnevno sobo pripelje vaditeljico. Krasno je, lahko telovadimo v pižami. Lepo se imamo, hvala in ostanimo zdravi.« »Uspešno osvojen je že prvi teden drugih 30 dni izziva. Vsakodnevna obveza je hkrati vzpodbuda, da naredim nekaj dobrega za svoje telo in dušo. Čeprav se je včasih v meglenem večeru težko spraviti iz hiše, pa sem neskončno vesela, ko se vrnem nazaj polna energije. Na sprehodim pa me še z večjim veseljem spremlja moja psička.« »Vsak dan sem bila aktivna pri hoji. Zbrala sem 17.30 ur peš hoje. Počutim se primerno vremenu, ko bo posijalo sonce, bo spet luštno. Še vedno sem vzhičena, da sodelujem v Izzivu, ki mi prinaša vsakodnevno obvezo in delček radosti, ko se vrnem po sprehodu v topel, varen dom. In se zavem, da so vsi koraki zame koristni.« »Pa smo že obrnili prvi teden Aktivni izziv2. Dobro nam gre😀. Te dni, ko nam dovolijo gibanje po regiji, bom poskusila pogledati čez plot moje občine. V planu imam, meni zelo drago, Polhograjsko grmado. Prav prijetno bo zamenjati okolje.« »Kot prostovoljec za pohodništvo sem že dolgo vsak dan aktiven, ampak končno sem se ojunačil in se prijavil za 30 - dnevni izziv. Motiviral sem še ženo, da se mi pridruži, pa čeravno ima poškodovano mišico na nogi. Aktivni izziv je seveda še večja motivacija za sprehode, začela sva 9. decembra in vsakodnevno prehodiva več, kot je tistih obveznih 2x20 minut dnevno. Najini sprehodi potekajo po barju, ali pa v gozd in po stari makadamski kočevski cesti. Medveda seveda še nisva našla, sva pa srečala srnice in izgubljeno sosedovo mucko, ki sva jo varno prinesla nazaj. Z ženo Natašo se po še bolj intenzivni hoji, kot pred izzivom, počutiva enkratno, tako da bova skozi novoletne praznike zadovoljno odkorakala v novo leto 2021.« Franci »Marsikaj je izziv, tale naš aktivni pa je prav prijeten. Prilagam selfie, saj na včerajšnji Rašici ni bilo razgledov, ob spustu čez Dobeno je bilo malo bolj svetlo. Za izziv pa si izberem tudi peko, pa kdaj tudi rata.« »En teden je za mano. Uspešno opravila. Počutim se v redu. Se javim spet čez 7 dni.« Bodimo aktivni skupaj! Prijave na e-naslov: rudnik@dca-ljubljana.org Več foptografij=> |
Fotografski natečaj
|
Dobili smo veliko čudovitih fotografij, komisija je imela kar težko delo, vendar smo na koncu le dobili zmagovalce:
1. mesto: Branka Lopič, Škatlica vžigalic 2. mesto: Mare Krištofič, Fontana 3. mesto: Andrej Skvarča, Slika v vodi in Miro Rejc, Ljubezen Lepo se zahvaljujemo vsem za poslane fotografije. Vse fotografije si lahko ogledate na naši Facebook in spletni strani. Posebno nagrado bo dobila tudi fotografija, ki bo zbrala največ "všečkov". Lepo vabljeni k ogledu in "všečkanju" na povezavi: Fotografije=> Facebook=> |
Novoletni ples DCA
|
Letos nam je žal COVID -19 prekrižal načrte in bomo z novoletnim rajanjem morali počakati še eno leto. Ostali pa so nam čudoviti spomini na pretekla leta, zato smo za vas sestavili kratek filmček s fotografijami Novoletnih plesov članov DCA 2017, 2018 in 2019. Ostanimo zdravi, da se bomo čim prej lahko spet tako "stiskali". Uživajte ob ogledu!
Novoletni plesi članov DCA Povezava na videoposnetek https://youtu.be/5kliEqGxcLQ |
Forum prostovoljstva 2020
|
Slovenska filantropija je v četrtek, 3. 12. 2020, pripravila Forum prostovoljstva z naslovom Vloga prostovoljstva v dolgoživi družbi.
»Prostovoljstvo je prepoznano kot pomembna aktivnost, ki omogoča široko vključevanje ljudi v družbene procese in zvišuje kakovost bivanja vseh ljudi v skupnosti. Pomembno je vzpodbujanje in omogočanje vključevanja ljudi v prostovoljstvo v vseh življenjskih obdobjih. Ko govorimo o dolgoživi družbi, velikokrat razmišljamo predvsem o starejših, pa vendar je za kakovostno življenje ljudi v ‘dolgoživi družbi’ pomemben način življenja od otroštva do starosti. Družbe z največ stoletniki so tiste, ki starejšim ne odvzemajo vloge v družbi in praviloma starejših ne odrivajo v posebne institucije za starejše. Prostovoljstvo starejšim omogoča uporabo pridobljenih znanj in izkušenj, omogoča jim, tudi po odhodu v pokoj, vpetost v družbeno življenje, preprečuje občutek osamljenosti in izolacije. Na ta način ohranja in krepi telesno in duševno zdravje ter vpliva na dobro počutje. Preko prostovoljstva starejši prevzemajo novo družbeno vlogo, ki jo, kot družbena bitja, potrebujemo vsi ljudje, še zlasti takrat, ko se nam ena vloga izteče, ko se na primer otroci osamosvojijo, še bolj pa ob odhodu v pokoj.« (Tereza Novak, direktorica Slovenske filantropije) V okviru foruma je potekala spletna okrogla miza na kateri so sodelovali: dr. Vladimir Prebilič, župan občine Kočevje, Jerica Laznik, mentorica na programu Starejši za starejše, Zveza društev upokojencev, Anu Kahuna, vodja programa Zavoda Sopotniki in prof. dr. Jana Mali, Fakulteta za socialno delo. Na spletni strani prostovoljstvo.org so objavljeni video prispevki prostovoljcev in strokovnjakov, ki delujejo na področju dolgožive družbe, med katerimi je tudi prispevek strokovne sodelavke DCA, Tadeje Rajk in prostovoljke DCA, Tatjane Plahuta z naslovom Program DCA uresničujemo s prostovoljstvom.. Vabimo VAS, da si ga ogledate. |
Natečaj Prostovoljec leta 2019
|
Mladinski svet Slovenije (MSS) je letos že osemnajstič zapored razpisal natečaj Prostovoljec leta, v okviru katerega izberejo najboljše prostovoljke, prostovoljce, prostovoljski projekt, Naj mladinskega voditelja oz. voditeljico in Naj mladinski projekt za preteklo leto. Natečaj poteka pod častnim pokroviteljstvom predsednika RS Boruta Pahorja.
Bistvo natečaja je promocija prostovoljskega dela. Tudi mi želimo javno pohvaliti in dodatno motivirati prostovoljce, zato Dnevni centri aktivnosti za starejše v natečaju sodelujemo že sedmo leto zapored. Prav vsi prostovoljci DCA so enako pomembni za program, zato je izbira težka. Za leto 2019 smo v natečaj prijavili sedem prostovoljcev, ki so letos kar po pošti, prejeli priznanje in čestitke predsednika RS. Slavnostna prireditev je žal odpadla. Z veseljem in ponosom, ravno na Mednarodni dan prostovoljstva, objavljamo imena sodelujočih prostovoljcev. Na predlog Mestne zveze upokojencev – Dnevni centri aktivnosti za starejše so priznanja za sodelovanje v natečaju PROSTOOVLJEC LETA 2019 prejeli: BRANKA LOPIČ, ANDREJA TOMORI, JANEZ PORTIR, JOŽI KLANČIŠAR, MILICA BEGUŠ, MILKA MAKIVIĆ IN TATJANA TOMAŽIN DAKIĆ. Iskrene čestitke in HVALA! Razglasitev prejemnikov priznanj v natečaju Prostovoljec leta 2019 |
30 dnevni aktivni izziv DCA - tretji teden
|
Minil je tretji teden aktivnega izziva in lepo število članov še vedno pridno vztraja in nas seznanja s svojimi opravljenimi potmi. Neprecenljivo je spremljati pogled na prehojene poti skozi oči drugih, občudovanja vredna pa je tudi vztrajnost, ki je potrebna, če se želimo držati zastavljenega cilja. V tem tednu pa je izjemno prijetno pogrela pri srcu tudi misel članov, da redna hoja, katere se držijo prav zaradi prijave v izziv, dejansko močno vpliva na njihovo dobro počutje in lažje spopadanje s trenutno situacijo.
Skupaj gremo do konca in še naprej in vsi, ki morda še niste z nami, nikoli ni prepozno začeti. Nekaj utrinkov: »Teden je naokoli, pošiljam število opravljenih korakov! Kot je razvidno kakšen dan več, kakšen dan manj- a vedno je več kot 20 minut- tja do 1h! Pošiljam tudi fotografiji z današnjega sprehoda oz. hoje skozi gozd- vedno me spremlja partner, hodiva brez mask skozi gozd, a ob srečanju z drugo osebo, jih uporabiva! Vse lepo predvsem pa zdravo.« »21.dan/30: Super!! Vztrajam, ob vsakem vremenu. Telefon, čudežna naprava omogoča mi, da s sabo tekmujem lahko. V enem dnevu, več kot 15000 korakov naredila sem. Odločena sem, da do Božiča potegnila bom.« »Vsak dan sem bila aktivna peška, vključno z Bicikelj. Mislim, da bom to vsakodnevno brcanje iz stanovanja pogrešala. Glede na vse se začuda počutim še vedno dobro. Sigurno zaradi rekreacije. Vsega skupaj 14.30 ur. Vreme mi ni bilo všeč, ker moramo nositi maske, kar postane zaradi vlage zelo zoprno.« »In za nami je tretji teden Aktivnega izziva. Ta teden sem v glavnem ponavljala že v prejšnjih dveh tednih prehojene poti. Osamelci po Barju, Barje, Brezovški hrib, Rakitna. Dva dni je bilo tako lepo ivje na rastlinju, da je bila megla manj neprijazna. No tudi sonce je dva dni bilo močnejše od megle Res prijetno aktiven teden je za mano, hvala ti Aktivni izziv.« »Moja fizična aktivnost v tretjem tednu je bila: 2 krat sem šel na PST, 3 krat sem bil na Golovcu ter enkrat na daljšem sprehodu po Ljubljanskem barju. V nedeljo pa sem se odpravil na Ostrovrharjevo pohodno pot in užival v jesenskem gozdu.« »Teden našega premagovanja izzivov sem preživela malce manj aktivno, vseeno sem malce potelovadila, tudi nekaj prehojenih kilometrov se je nabralo. Če bo vreme slabše, bom pa kar z dežnikom kolovratila naokoli. Je treba delat, da bo mašinca pripravljena za nove podvige. Hvaležna sem Dca-ju za to zanimivo idejo, ki mi je dala krila.« Bodimo aktivni skupaj! Prijave na e-naslov: rudnik@dca-ljubljana.org Več fotografij=> |
30 dnevni aktivni izziv DCA - drugi teden
|
In tako je minil že drugi teden 30 dnevnega aktivnega izziva. V tem tednu nas je pred izziv vztrajnosti nekoliko postavilo tudi vreme, saj so temperature postale že precej zimske, sonce kakšen dan rabi veliko moči, da pokuka skozi gosto meglo in nizko oblačnost, a ko mu uspe, pa je dan v trenutku neopisljivo čudovit. Člani še vedno pridno sodelujete, čeprav se nekateri ne javljate. Nas pa razveseli prav vsako poročanje in krasne fotografije, ki nam ji pošljete.
Tudi novi člani se nam lahko še vedno priključite, kajti nikoli ni prepozno, da naredimo nekaj dobrega zase – za svoje telo in dušo. In, če komu zmanjka motivacije, smo tukaj vsi mi, da vas dvignemo in gremo skupaj naprej. Nekaj utrinkov: »14dan/30: Vztrajam na isti poti. Hitro hodim, trebuh not, glavo pokonci in gremo. Vmes še kaj novega odkrijem in sliko naredim. Super je, dober izziv je!!!« »Meni je uspelo kar lepo prehoditi prejšnji teden. Malce sem potelovadila s Petro, najraje pa grem ven, pa tudi vreme nam je bilo naklonjeno razen ponedeljka. Sicer je pa vreme vedno fajn in na nas je čemu se posvetimo. Bila sem na Golovcu, Šmarni gori in dvakrat križem kražem po Rožniku.« »Niso vsi dnevi enako uspešni, a vsak dan je več kot 20 minut................. gremo naprej vsakodnevnim prijetnim izzivom naproti. Srečno vsem, vsak korak šteje in vse dobro je za naše telo......................naj nas vodi volja do lepšega jutri z ☺ na obrazu!!!!!!!!!!!« »V tem tednu sem bil 2 krat na PSTu, 3 krat na Golovcu in v soboto na Molniku. V četrtek pa sem šel iskat sonce na Krim. Sicer pa se počutim odlično.« »Že drugi teden Aktivni izziv je za nami. Ta teden je bil vremensko bolj prijazen. Prav lepo sem se nahodila po ravnem, sopihala v hrib in se tudi nakolesarila. Čez teden hodim sama, za konec tedna pa v aktivni izziv povabim tudi hčerino družino.« »Moj drugi teden je pri koncu, navdušenje pa me še ni zapustilo. Skoraj vsak dan telovadim, približno uro se rekreiram z nordijsko hojo, če le vreme dopušča. Konec tedna sem bila tudi na Klobuku in v nedeljo na Žagarskem vrhu. Toliko, da sem se malce predihala. Fino mi je, da imam cilj, da se dobro počutim in da sem fit. Upam, da so tudi moji soborci pridni.« »8. - 14. dan uspešno opravljeno vsak dan. Hoja, vključila tudi kolo. Počutje boljše kot prejšnji teden, ker hodim čisto vsak dan, česar prej nisem delala.« Bodimo aktivni skupaj! Prijave na e-naslov: rudnik@dca-ljubljana.org Več fotografij=> |
Kreativni dotik
|
V času, ko imajo DCA - ji zaprta svoja vrata, to nikakor ne pomeni, da nismo v kontaktu in da smo drug na drugega pozabili.
V velikim veseljem sprejemamo fotografije umetnin, ki nasajajo pod spretnimi prsti naših članic in članov. Tokrat je prostovoljka Marjana Kromek dala navodila za izdelavo mandale z naslovom DOTIK. Da so dotiki možni tudi na daljavo in preko umetnosti, sta dokazali članici Ana in Katarina, ki sta nam poslali čudovite mandale. Hvala Marjani, Ani in Katarini. Več fotografij=> |
30 dnevni aktivni izziv DCA - prvi teden
|
Za nami je prvi teden 30 dnevnega aktivnega izziva DCA h kateremu smo vas povabili. V izziv se je do sedaj prijavilo 15 članic in članov, sodeluje pa tudi nekaj strokovnih sodelavk in štirinožnih prijateljev. Namen izziva je bil povezati sodelujoče v skupno dejavnost, kljub vsem omejitvam, katerih smo sedaj deležni. Za vsako delo velja, da je lažje, če se ga opravi v dvoje, troje ali v skupini in enako je pri gibanju in drugih vadbah – zavedanje, da nas druži skupni cilj, da nas je več, ki počnemo enako, nam pomaga, da lažje vztrajamo, tudi ko pride dan, ko bi morda odnehali in pridemo do cilja.
Namen izziva je tudi in predvsem ostati aktiven na svežem zraku, zdaj, ko je le-to zelo pomembno, saj s tem ohranjamo fizično kondicijo, predihana pljuča, nabiramo naravni D vitamin in še pomembneje ohranjamo psihično kondicijo, se sprostimo, razbremenimo in izboljšamo počutje. In, če komu zmanjka motivacije, smo tukaj vsi mi, da vas dvignemo in gremo skupaj naprej. Po prvem tednu so se nam javili tudi sodelujoči člani, ki poročajo o osvajanju najrazličnejših lepih kotičkov svojih občin. Cilji, ki so si jih zastavili so različni – vsem je skupna želja pridobivanje oz ohranjanje kondicije, dobro počutje in sprostitev. Bistvo pa je, da vztrajajo ne glede na vremenske pogoje. Nekaj utrinkov: »Včeraj sem to dvoje združila, šla iz Šentvida na Toško čelo, od tu sem se spustila do spomenika kurirčku, nadaljevala po cesti do sedla in mimo znamenja po grebenu v smeri Klobuka. Od tu sem nadaljevala pot do doma na Bokalcih, kjer je postaja mestnega avtobusa št. 14. Se peljala do centra, si sposodila mestno kolo in se odpeljala domov v Šiško. Če bi kdo želel prehoditi kaj od tega, pa ne ve kje začeti me lahko pokliče.« »Moja pot 2,3km je, ena in edina, ponavljajoča je. Moj izziv je, na poti vsak dan sliko naredit in čas izboljšat. Najboljši čas je bil 7,5km/h. Povprečno 6,3km/h imam.« »Po rekreaciji se vedno počutim bolj umirjeno in skrbi, ki se običajno naberejo v teku dneva so manj velike.« »Izziva sem se lotila nekaj dni po objavi, lahko pa povem da sem zelo zadovoljna.« »Bilo je prijetno, vreme je bilo kakšen dan takšno, da bi najraje ostala doma, ampak izziv je izziv ☺ .« Izzivu se še vedno lahko pridružite in zelo veseli bomo vaše prijave. Več nas je, bolj je luštno. Bodimo aktivni skupaj! Prijave na e-naslov: rudnik@dca-ljubljana.org Več fotografij=> |
Obisk Narodne galerije
|
V tednu od 19. do 23. oktobra so si člani, ki obiskujejo slikarstvo pod mentorstvom prostovoljke Vande Žužek, ogledali zanimivo razstavo v Narodni galeriji. Na razstavi z naslovom "Mojstrovine Pinakoteke Praškega gradu" je predstavljenih 46 vrhunskih umetnin – slik, kipov in zlatarskih izdelkov, ki skupaj z reprodukcijami arhivskih dokumentov omogočajo pogled, ki je bil več stoletij namenjen le cesarskim očem. Več o razstavi si lahko preberete na https://www.ng-slo.si/…/mojstrovine-pinakoteke-praskega-gra…
Več fotografij=> |
Vadba tenisa v DCA - sezona 2020
|
Letno vadbo in igranje tenisa smo udeleženci DCA Ljubljana pričeli konec maja in zaključili v začetku oktobra. V sezoni 2020 smo skupaj zbrali 32 igralnih ter vadbenih dni. Vadba in igranje tenisa je bilo razdeljeno v dve skupini: začetno in tisto z več teniškimi izkušnjami. Čas vadbe ene skupine je trajal od 90 do 120 minut.
Skupno je vadilo in igralo tenis 19 igralcev DCA Ljubljana, od tega iz DCA Vič 8, DCA Rudnik 7, DCA Gosposvetska 2, DCA Puhova 1, DCA Kunaverjeva 1. 12 igralcev je bilo več ali manj stalnih, 7 pa jih je igralo samo občasno. Ob vadbi in igranju tenisa smo na višjo raven dvignili naše fizično, psihično, emocionalno in socialno stanje, zato bomo tudi v letu 2021 izvajali to dejavnost. Jakob, prostovoljec in član DCA Več fotografij=> |
Ustvarjalnost brez meja - ročna dela
|
Naše članice, ki obiskujejo delavnico ročnih del, pod mentorstvom prostovoljke Cvetke Perša Mandušič, so kreativno vstopile tudi v jesenski čas.
V prijetni senci dreves v parku poleg DCA, smo pridno telovadili celo poletje. Hvaležni za to možnost, smo sedaj, ko so temperature nižje, odeli debla dreves s toplimi pleteninami in mislijo hvaležnosti za vse, kar nam narava nudi. Naše ustvarjalke so pridno napletle plaščke za drevesa, z barvnimi pleteninami pa smo okrasili tudi stene našega centra, iz katerega tudi črpamo moč in pozitivno energijo, ki je v tem času še toliko bolj pomembna. Hvala članicam in Cvetki za ves trud in dobro voljo. Več fotografij=> |
Kolesarjenje: Stari grad
|
Zaradi širjenja COVIDA-19 smo kolesarji DCA predčasno končali sezono z vrtenjem pedalov na Stari grad nad Kamnikom. Vzpon je bil kar zahteven, saj smo se morali iz Novega trga sredi Kamnika povzpeti na 585 m nadmorske višine.
Kamniški Stari grad se uvršča med najstarejše gradove na Gorenjskem, saj so ga postavili že v 12. stoletju. Postavljen je bil visoko nad mestom in dobro utrjen z obrambnim zidom. Grad je potres in požar v 16.st. močno prizadel in ga vse do danes ni nihče obnovil. Ob ruševinah nekdanjega gradu se nahaja še gostišče Grajska terasa. Z vrha se nam odpre tudi lep pogled na Kamniške in Savinjske Alpe, Kamnik, Gorenjsko in Ljubljansko kotlino. Po prihodu na Stari grad se nam je prikazalo sonce. Iz Starega gradu smo se kolesarji DCA odpravili domov po drugih cestah in poteh. Iz Kamnika smo kolesarili mimo naselij Podgorje, Križ, Mengeš, Loka pri Mengšu, Trzin, Črnuče. Žal nam je, da smo morali predčasno končati kolesarsko sezono. V letu 2020 smo kljub skrajšani sezoni v okviru DCA opravili 1365 kolesarskih kilometrov. Jakob, član in prostovoljec in član DCA Več fotografij=> |
Zdravilna Evritmija
|
V torek, 6. oktobra smo v sodelovanju z Zavodom za razvoj socialne vključenosti, Odprte karte imeli predstavitev zdravilnega gibanja, evritmija. Evritmija je gibanje, s katerim aktiviramo in uravnotežimo svojo pozornost, motivacijo, inovativnost in učinkovitost. Izboljšamo prostorsko in časovno orientacijo, ravnotežje in ritem, gibalne in izrazne možnosti ter urimo spomin. Primerna je za vse starostne skupine. Delavnico je strokovno vodil evritmist, mag. Primož Kočar.
Hvala Timu iz Zavoda Odprte karte in gospodu Kočarju za zanimivo in poučno predstavitev. Več fotografij=> |
Kolesarjenje: Šenčur in Češnjevek
|
Prvi oktobrski četrtek smo se kolesarji DCA odpravili na Gorenjsko, točno v Šenčur in bližnji Češnjevek. Do tja smo vrteli pedala po cesti iz Tacna do Trboj. V Trbojah smo zavili desno proti Šenčurju. Že na poti v Šenčur nas je pričakala posebna kolesarska pot ločena od ceste. Posebno nas je navdušil enkraten nadvoz nad avtocesto namenjen samo kolesarjem. V občini Šenčur imajo lepo označene vse kolesarske steze in poti, kar je redkost v Sloveniji.
V Šenčurju smo si ogledali spomenik krompirju, ki si ga je kipar Janez Pirnat zamislil kot spomin rešitvi pred lakoto na Slovenskem in je z marmorjem in bronom oblikoval paviljon ter relief Marije Terezije. Šenčur je znan kot tisti kraj v Sloveniji, kjer je največ pridelovalcev krompirja. Pred spomenikom smo naredili tudi nekaj fotografij. Iz Šenčurja smo kolesarili v bližnjo vas Češnjevek, ki je znana po dveh jezerih oz. ribnikih. Okoli njih je speljana pot, ki ti razkaže čudovite panorame na jezero in hribe, pozdravi z zeleno preprogo malih rož in ponudi mnoge kotičke za preprosto druženje z naravo. Skupaj z gozdom in gozdnimi potočki sta ribnika Češnjevek postala prebivališče prenekaterim predstavnikom iz sveta rib, ptic in rastlin, kot so kačji pastir, poleg rib (amur, som, ščuka, krap, ...) lahko ob njih opazimo tudi druge vodne prebivalce, kot so različne vrste dvoživk (žabe, rake, školjke, ribniški polžki), sive čaplje, vodomci, divje race, ki tukaj tudi vsi gnezdijo. Za pot domov smo izbrali cesto, ki je vodila mimo Cerkelj, Sp. in Zg. Brnika, Vodič, Skaručne, Šmartnega pod Šmarno goro. Ob lepem vremenu smo se imeli lepo na kolesarskem izletu brez kakršnihkoli nevšečnosti na cestah. Ob zaključku poti se mi je kolesarski števec ustavil pri 67 km. Jakob, prostovoljec in član DCA Več fotografij=> |
Jesen na morju z DCA Ljubljana
|
V sredo, 23. 9., smo se odpravili z ladjico do Pirana in Sečoveljskih solin. Vreme nam je vmes malo ponagajalo, vendar se nismo pustili zamotiti in izza oblakov priklicali tople sončne žarke (katere smo pridoma izkoristili za kopanje v morju). V popoldanskih urah nam je inštruktorica pilatesa Andrejka Zemljak predstavila pilates in dala kar nekaj koristnih nasvetov kako tudi doma poskrbeti za dobro fizično počutje. Naša Tina Jerman pa je v večernih urah poskrbela, da smo fajn prešvicani in zadovoljni zaključili še en pester dopustniški dan.
Četrtek, 24. 9., je prinesel dopustnikom DCA lepo vreme, kot nalašč za pohodništvo in nove izzive. Zjutraj so se najbolj zagreti podali na pohod do Šareda s prostovoljcem Štefanom, ki se je prav za to priložnost pripeljal iz Ljubljane. Ponovno nas je obiskala tudi prostovoljka Milica iz CDA Koper in z nami izvedla sproščujočo vadbo joge. Najbolj pogumni so sprejeli SUP izziv in se preizkusili s stanjem na supu. Kljub padcem smo se zelo zabavali in nasmejali. Popoldne je bilo vreme kot nalašč za poležavanje na plaži, pozno popoldne in večer pa smo izkoristili za slikarstvo in mandale, telovadbo s Tino, su-jokom in večernim chi gongom. Več fotografij=> |
Jesen na morju z DCA Ljubljana
|
Prvi dan letovanja DCA nam je jesensko sonce pričaralo poletno idilo. Prekrasno morje s svojimi triindvajsetimi stopinjami nas je prijetno ohladilo. Nismo pa samo lenarili na plaži, razgibali smo mišice in možgane s telovadbo, tai chi-jem, italijanščino in si privoščili tudi malo zabave ob tomboli.
Drugi dan letovanja nam je prinesel nekoliko slabše vreme, smo pa dan lepo izkoristili za športne in ustvarjalne podvige. Že zgodaj zjutraj smo se razgibali kar z dvema telovadbama. Obiskala nas je tudi prostovoljka iz CDA Koper, s katero smo imeli odlično uro joge. Marsikdo se je tudi odpravil na pohod. Deževno popoldne smo izkoristili za slikarstvo, risanje mandal, ustvarjalne delavnice ter vadbo za hrbtenico. Pred spanjem pa nas je prostovoljka Darinka lepo umirila z vadbo Chi gonga. Več fotografij=> |
Kolesarjenje: Romarska cerkev na Žalostni gori
|
Čeprav vreme v začetku tedna ni dobro kazalo, je bil zadnji četrtek v septembru idealen za kolesarjenje. Kolesarji DCA smo tokrat kolesarili k romarski cerkvi na Žalostni gori pri Preserju. Skoraj na polovici poti je na Milicinem zadnjem obročniku prišlo do takšnega defekta gume, da je morala poklicati domov za pomoč. Brez nje smo nadaljevali pot na 418 metrov visok hrib, kjer se dviga baročna vzdolžna stavba križnega tlorisa s zvonikom pred fasado romarskimi arkadnimi lopami ob njej.
Cerkev obdaja obzidje s trinajstimi kapelicami križevega pota, štirinajsta je pri stranskem vhodu v cerkev; v notranjščini je bogato opremljena ter poslikana s freskami Janeza Šubica in Janeza Wolfa. Iz južne strani je tudi lep razgled na Ljubljanico in barjansko ravnico. Po ogledu in fotografiranje smo se s kolesi odpravili na plažo Pristava ob Ljubljanici v Podpeči. Žal lokal še ni pričel obratovati, zato smo šli na kavico v gostilnico Jezero ob naravnem biseru Podpeškemu jezeru. Ob prijetnem klepetu smo se nastavljali jesenskemu soncu. Iz Jezera smo vrteli pedala mimo kraja Podkraj, Črne vasi in prišli v Ljubljansko Trnovo ob 13 uri. Jakob, prostovoljec in član DCA Več fotografij=> |
Vandrovčki na pešpoti po živem muzeju Krasa
|
Tokrat je bilo zelo pestro. V načrtu smo imeli, da si ogledamo živi muzej Krasa. Z vlakom smo se odpeljali do Sežane, nato pa peš v raziskovanje narave. Kljub raznim garminom, zemljevidom, papirjem in glavam, ki največ vedo, nismo znali začeti pohoda. Z nasveti nam je pomagal železničar, ki nas je usmeril na pravo pot. Po stari navadi smo se kaj hitro izgubili. Tavali smo po kraških gozdovih gor in dol, sem ter tja. Nekaj stvari, ki smo jih imeli zapisane, smo le videli, večina pa ne. Res pa je, da je bilo vse skupaj slabo označeno. Modro smo se odločili, da žal z našim raziskovanjem ne bo nič in se vrnili za izhodišče v Sežano.
Po kratki jedači in pijači smo odšli na vlak in si na njem naredili malo zabave. Dan je bil kljub dogodkom takim in drugačnim lep in lepo zaključen. Nabralo se je 10 km. Tudi to je bolje kot nič, pa še izkušnja več. Branka, članica in prostovoljka DCA Več fotografij=> |
Hitri Polžki, gozdnik in kotečnik
|
Hitri polžki smo se tokrat podali raziskovat Posavsko hribovje, na sicer nerazgledna vrhova Gozdnik 1090 m in malce nižji Kotečnik 772 m. Gozdnik, na katerem stoji bivak v katerem je vpisna knjiga in žig, je tudi simbol Savinjske planinske poti. Po dobrih 2 urah hoje, ki smo jo pričeli v vasi Zabukovica, smo si na vrhu privoščili počitek in malico. Po pol ure spusta smo se ustavili na sedlu pod vrhom pri prijetnem vikendu. Prijazna lastnica Marija nas je povabila na pijačo in prigrizek. S prijateljico sta nam na mizo znosili vse kar sta imeli. Po prijetnem druženju smo še zapeli in se napotili na naš naslednji cilj Kotečnik. Po dveh urah hoje smo se spustili do našega avtobusa in se zapeljali še do Žalca na ogled pivske fontane in degustacije različnih vrst piva.
Prostovoljec DCA Štefan Rojina Več fotografij=> |
Dan za spremembe 2020
|
Letošnja vseslovenska prostovoljska akcije Dan za spremembe, je potekala pod sloganom Dobro za ljudi in planet.
Zato smo, v okviru medgeneracijskega projekta Urbano vrtičkanje z babico in dedkom - v katerem sodelujemo z Zavodom za oskrbo na domu, organizirali delovno akcijo na skupnostnem vrtu v BS3. Uredili smo vrtiček, pobrali zadnje pridelke in uživali v sproščenem druženje. Ne prepuščaj se toku, SPREMINJAJ tudi TI! |
Kolesarjenje : Trebeljevo
|
Ta teden smo bili kolesarji DCA na letni rezidenci Vide in Igorja, na Vrhu pri Višnji Gori. Do tja smo kolesarili vzhodno od Ljubljane, iz Zaloga smo šli v Podgrad, nato zavili desno po sadni cesti do Besnice, nadaljevali pot do Zgornje Besnice in po cesti navkreber prikolesarili v Trebeljevo. Od tam smo po kratkem postanku nadaljevali pot v Leskovec. V Leskovcu smo se ustavili na kmetiji Čož, kjer nam je prijazna gospodinja postregla z domačo hrano in pijačo.
Iz Leskovca smo po cesti malo navzgor in malo navzdol kolesarili proti Vrhu pri Višnji Gori, kjer smo bili gostje Vide in Igorja. Čakalo nas je obilno kosilo s specialiteto na žaru. Vidi in Igorju se zahvaljujemo za tako prijazno gostoljubje. Da smo se izognili višnjegorskemu klancu smo pred Višnjo Goro zavili proti Polici, kjer je bil klanec milejši. Iz Police smo nadaljevali pot mimo Gradišča, Male Stare vasi, Grosuplja, Šmarja Sap, Škofljice in prišli v Ljubljano. V okviru ETM, ki je potekal te dni smo kolesarji DCA to turo kolesarili po petih občinah: MOL, Dol pri Ljubljani, Ivančna Gorica, Grosuplje, Škofljica. Malo utrujeni od hribovite kolesarske ture, smo bili ob slovesu zadovoljni zaradi uspešno opravljene poti. prostovoljec in član DCA, Jakob Več fotografij=> |
Dan sosedov – ČS Posavje
|
Tudi letos je Dan sosedov ČS Posavje uspel. V prijetni družbi, je kljub socialni distanci čas hitro minil. Program DCA smo predstavili tako obiskovalcem kot tudi ostalim organizacijam, ki delujejo v lokalni skupnosti.
|
"Hitri polžki" osvojili Kucelj na Čavnu (1237m)
|
Petek je dan za pohode Hitri polžkov in tudi tokrat je bilo tako. Zapeljali smo se skozi Ajdovščino in desno navzgor proti Colu do Predmeje, kjer smo začeli naš pohod na Kucelj. Nas 21 udeležencev je veselo zagrizlo v strmino, veter je bil kar močan, a v gozdu ga nismo prav občutili. Mimo Doma na Čavnu (takrat žal še zaprtega), smo se po gozdu spuščali nižje, da bi se seveda spet dvignili gor proti neporaščenemu izredno razglednemu vrhu. Žal se je takrat burja tako okrepila, da smo se komaj zadrževali na nogah. Kljub temu nismo obupali in petnajsterica nas je dosegla vrh. Ostali so rajši uživali v zavetju gozda. Na vrhu smo sicer našli nekaj zavetja, a složno ugotovili, da do sedaj tako močnega vetra na kakšni gori še nismo doživeli. Ob snemanju videa sem komaj zadržal mobi v rokah. Pot nazaj je bila prijetnejša šele ob dosegu gozda in dišeča kavica nas je že čakala v šele popoldne odprti planinski koči. Po spustu do avtobusa smo imeli prijeten postanek v Otlici, kjer nas je Majda presenetila s picami, mi pa smo ji zapeli za njen praznik. Vračali smo se po krajši poti do Logatca, ki pa je bil zaradi ovinkaste ceste časovno enaka tisti jutranji vožnji.
Franci, prostovoljec in član DCA Več fotografij=> |
Kolesarjenje: Stična
|
Kolesarjenje v Stično je bila ena od daljših tur, ki smo jih kolesarji DCA prevozili v letošnji sezoni. Ko smo zapustili območje občine Škofljica, smo kolesarili mimo naselij Šmarje Sap, Cikava, Grosuplje, Praproče, Spodnje Blato, Peščenik, Višnja Gora. V Višnji Gori smo se ustavili na kavici in se fotografirali pred polžem na krožišču.
Iz Višnje Gore smo nadaljevali pot mimo naselij Starega trga, Zgornje Drage, Stranske vasi, Ivančne Gorice ter prikolesarili v Stično. V Stični smo si ogledali najstarejši cistercijanski samostan na Slovenskem ozemlju in edini cistercijanski, ki še deluje. V sklopu samostana se nahaja Bazilika Žalostne Matere Božje, ki služi kot župnijska cerkev. Iz Stične smo nato kolesarili mimo Vira pri Stični in se ustavili v Šentpavlu na Dolenjskem, kjer imata naša kolesarja Milica in Milan drugi dom, ki ga uporabljata kot vikend. Prijetno sta nas presenetila in nam pripravila pravo kosilo s sladico in kavico na koncu, za kar se jima najlepše zahvaljujemo. Zaradi obilice hrane in pijače smo ostali na njunem domu kar dve uri, da smo se od preobilja odpočili. Nazaj v Ljubljano smo se odpravili po isti najkrajši poti. Edina večja ovira je bil Višnjegorski klanec, ki ima v smeri proti Ljubljani naklon 18%. Po prijetnem kolesarjenju po jesenskem soncu smo v Ljubljano prispeli malo čez peto uro. Kolesarski števec pa se je ustavil pri 83 km. Jakob, prostovoljec in član DCA Več fotografij=> |
LUPA -
|
Tudi letos smo sodelovali na tradicionalnem festivalu nevladnih organizacij - Lupa.
Skoraj 100 nas je predstavljalo svoje delovanje na promocijskih stojnicah na Bregu ob Ljubljanici. Na odru se je odvijal tudi živahen program, ki je mimoidočim lahko služil kot uvod v razbijanje stereotipov in predsodkov. V času, ko je človečnost in delovanje nevladnega sektorja še toliko bolj pomembna, smo se trudili na to opozarjati tudi s kratkimi opisi našega poslanstva, ki so na vsaki stojnici opozarjali na družbeni učinek delovanja posamezne organizacije. Kljub zahtevnim pravilom, ki so jih organizatorji, CNVOS, morali upoštevati zaradi nevarnosti širjenja virusa, je dan minil v prijateljskem, sodelujočem in pristnem medčloveškem stiku različnih organizacij z enakim ciljem. Skupaj bomo zmogli, obstali in širili poslanstvo še naprej. Več fotografij=> |
Vandrovčki na Slavkovem domu
|
Naša četica šestindvajsetih Vandrovčkov DCA je tokrat odkorakala na Slavkov dom. Izkoristili smo mestni avtobus do Mednega, nekateri pa osebne avtomobile, nato pa peš do Motela in v hrib.
Hrib je na Golem Brdu, v bližini Medvod. Dom, od katerega je razgled le na bližnje hribovje, je dobil ime po revolucionarju Slavku Čarmanu. Dom je ravno prav oddaljen od Ljubljane, kako urico in pol hoje, večinoma v breg, tako, da postaneš utrujen, lačen in žejen. Ker smo si zaželeli dobre hrane, smo imeli v koči daljši počitek za jedačo in pijačo. Podprti s hrano in pijačo smo se vračali proti izhodišču. Ker smo se že trikrat izgubili, smo ubrali isto pot tudi za nazaj, tako da tokrat nismo bili izgubljeni v gozdu. Veseli in zadovoljni, da smo izkoristili lep dan, smo se vrnili domov. Branka, članica in prostovoljka DCA Več fotografij=> |
Hitri polžki: Bohinjske planine
|
Za spremembo tokrat nismo osvajali vrhov, ampak smo šli občudovat planini Krstenica in Laz. S planine Blato, kjer je bilo naše izhodišče, smo se skozi gozd povzpeli proti našima ciljema. Že kmalu nas je strm kolovoz dodobra ogrel. Na planini Krstenica smo pomalicali in občudovali okoliške vrhove ter seveda naredili lepe fotografije. Po slabih dveh urah hoje smo po gozdu in jasah, gori in doli prispeli do planine Laz. Žal so planšarji predčasno odšli v dolino, tako smo bili prikrajšani za dobrote: sir, skuto in kislo mleko. Po krajšem počitku smo se po drugi poti napotili nazaj. Malo smo morali tudi »poplezati« čez podrto drevje in po slabih 2 urah hoje smo prispeli na planino Blato, kjer nas je čakal avtobus.
Bilo je lepo vreme in lep izlet. Štefan, prostovoljec in član DCA Več fotografij=> |
Kolesarjenje: Kranjska tura
|
Letošnjo kranjsko turo smo kolesarji DCA poleg kolesarjenja združili še z ogledom starega dela mesta Kranja. Vreme nam je bilo več kot naklonjeno, zjutraj malce hladno, a ko smo prikolesarili v stari del mesta smo se v eni od kranjskih kavarn na vrtu lepo ogreli na soncu in popili kavico.
V starem delu mesta smo si ogledali župnijsko cerkev Sv. Kancijana, Prešernovo gledališče Kranj, Prešernovo hišo, Prešernov spomenik, Mestno hišo, bili pred vhodom Rovov pod starim Kranjem, Plečnikovo stopnišče z arkadami, Pungert/Mestno obzidje z obrambnim stolpom in bili na Razgledni točki s katerega je osupljiv razgled po kanjonu reke Kokre in predel Kranja. Nazaj domov smo se odpravili po cesti leve strani reke Save. Iz Kranja smo tako vrteli pedala mimo naselij Hrastje, Prebačevo, Trboje, Drulovka, Valburga, Smlednik, Pirniče, Vikrče, Tacen in srečno prispeli v Ljubljano. Vsi smo se bili edini, da smo preživeli krasen kolesarski dan. Jakob, prostovoljec in član DCA Več fotografij=> |
Vandrovčki na Stari Grad nad Kamnikom
|
Pohodniška skupina Vandrovčkov DCA se je odpravila na priljubljeno izletniško točko Stari Grad nad Kamnikom. Po dokaj strmi poti smo v eni uri prisopihali do cilja. Na vrhu so nas pričakale razvaline zidu, lep razgled na kamniško mestno jedro na severu visoke planine na jugu pa Ljubljanska kotlina. Po dobrem okrepčilu in razvedrilu smo se odločili, da gremo po drugi strani proti izhodišču. Odločitev ni bila dobra, kajti tla so bila namočena od dežja, zato je zelo drselo. Komaj smo prišli do cilja brez padcev.
Ogledali smo si tudi stari del Kamnika. Druženje je hitro minilo čili in zdravi smo se odpravili na vlak. Zopet je bila kontrola rdečih kartic. To pot je bilo vse dobro. Branka, članica in prostovoljka DCA Več fotografij=> |
Poulični festival Biti mlad je zakon
|
Četrtni mladinski center Bežigrad, ki deluje pod okriljem
Javnega zavoda Mladi zmaji-Centra za kakovostno preživljanje prostega časa
mladih, je tudi letos organiziral poulični festival Biti mlad je zakon. Preden resno zakorakamo v jesen, smo se s
pestrim dogajanjem poslovili od poletja. Izdelali smo igrive lame, ki nam bodo
lepšale jesenske dni.
|
Kolesarjenje: Horjulski Koreno
|
Horjulski Koreno leži na 729 m nadmorske višine. Ponuja lep razgled na Horjulsko dolino in Polhograjsko hribovje.
Kolesarsko pot smo kolesarji DCA pričeli iz Viča po znani cesti do Horjula. Iz Horjula smo nadaljevali po daljši mimo naselij Ljubgojna, Vrzdenca, Samotorice. Kolesarili smo po izredno lepi okolici skozi neokrnjeno naravo in mimo slikovitih naselij. Pot je imela kar nekaj vzponov in spustov. Po napornem vzpenjanju smo se na Korenu ustavili pri Kmetiji odprtih vrat PR' JANŠ. Prijazna gospodinja nam je postregla s kavico in pijačo. Po kratkem počitku na Kmetiji odprtih vrat smo se odpravili nazaj po krajši poti. Z strmim spustom smo vsi srečno prikolesarili v Horjul. Iz Horjula domov smo se vračali po isti poti in se na Cesti Dolomitskega odreda v Ljubljani tudi poslovili. Jakob, prostovoljec DCA |
Vandrovčki v Bohinju
|
Na naših izletih se Vandrovčkam pripeti včasih povsem po naključju, kaj lepega zanimivega, včasih pa tudi kaj neprijetnega.
Narediš si načrt poti, potem pa je vse drugače. Zbrali smo se pod uro na železniški postaji in odpeljali z vlakom do Jesenic, prestopili na vlak za Bohinjsko Bistrico potem pa na avtobus za Bohinj. Na vlaku smo imeli kontrolo rdečih kartic. Nekateri so dobili opozorilo, da kartica velja samo z osebnim dokumentom. Torej potrebno je nositi osebni dokument seboj. Tokrat nam je bilo oproščeno naslednjič sledi kazen. Kontrolor nam je dal malo lekcije, ampak vse se je dobro končalo. Prehodili smo pot od Bohinjskega jezera do Slap Savica, nato pa zaslužena malica in počitek. Tudi vožnja proti Ljubljani je bila zanimiva, Čakamo in čakamo avtobusa, nismo, dočakali. Čas do naslednjega napovedanega avtobusa smo si krajšali z druženjem. Vse smo vzeli malo za šalo, malo zares, saj se nikomur ni nikamor mudilo. Končno smo dočakali avtobus, potem se je pa začelo. Boj za sedeže. Ljudi je bilo za tri avtobuse, šofer slabe volje. Nekje sredi vožnje, se je malo pomiril in nas varno pripeljal domov. Nabralo se je 14 prehojenih km. Kljub nevšečnosti smo ohranili dobro voljo in zadovoljni, da smo si naredili lep dan, odšli vsak proti svojemu domu. Branka, članica in prostovoljka DCA Več fotografij=> |
Hitri polžki iz DCA Ljubljana smo osvojili najvišje vrhove Pohorja
|
Pod Rakovniško cerkvijo smo, zaščiteni z maskami, popolnoma napolnili avtobus in voznik Peter nas je po dveh urah vožnje skozi Velenje in mimo Slovenj Gradca pripeljal do Grmovškovega doma. Sledila je obvezna jutranja kavica in priprava za pohod.
Že po slabi uri smo bili na najvišjem vrhu Pohorja, na neporaščenem Črnem vrhu, s katerega se nudijo razgledi skoraj na vse strani. Kar nekam daleč zadaj je bila Velika Kopa, še dalj v prihodnosti naši naslednji cilji Uršlja Gora, Peca, Ojstrico, Golte nad Šoštanjem, pa proti jugu na Gozdnik, Veliko Kozje Lisco in tam v daljavi pogorje Gorjancev…..pravzaprav smo občudovali pol Slovenije. Imeli smo malo daljši postanek zaradi fotografiranja in seveda uživanja v popolnoma jasnem vremenu. Sicer vroče sonce nas je v prijetnem hladnem vetriču le komaj ogrevalo. Naša pot je bila še dolga in po prihodu v Ribniško kočo smo se malo okrepčali, da bi nadaljevali vzpon na popolnoma gol Jezerski - Partizanski vrh. Zopet razgledi za bogove, še lepši kot prej. Celo vrh novega stolpa na Rogli se je videl. A danes smo bili bolj kot bogovi še najbolj kralji (le šesterica nas) in kraljice, ki jih bilo kar 22 – ja prav sem napisal dvaindvajset. Malo močnejši veter nas je kar takoj pognal dol v zavetje do Ribniškega jezera, kje so nas pozdravili cvetoči lokvanji, okrog jezera pa tako lepo nizko ruševje, kot bi bilo skrbno obrezano s škarjami za živo mejo. Klopce ob jezeru so bile ravno dovolj za vse nas. Kar sedeli smo in zrli v lepoto pred nami. No, nekateri smo imeli več dela s fotografiranjem, filmanjem, da si te lepe trenutke shranimo zase in ostale ter ob njihovih pogledih uživamo tudi doma. Seveda pa se je potrebno pohvaliti tudi pred vesoljnim svetom na družbenih omrežjih. Ni vsakemu dano, da v živo občuduje to lepoto! Naša pot nazaj je bila še dolga in v prijetnem klepetu ter nekaj krajših postankih smo bili na izhodišču. Privoščili smo si kosilo in dvajseterica nas, ki »najbolj potrebuje« novo energijo, se nas je po direktni strmi poti sprehodila do Velike Kope. Zopet razgledi…..a mi smo rajši preštudirali vseh 13 energijski točk in se bolj kot ne zabavali na njih. Kraljevski leseni prestol je pa kot nalašč narejen za nas kralje in kraljice, kar smo danes nedvomno vsi bili! Danes je bilo efektivne hoje spet preko 5 ur, resda pa ni bilo ne vem koliko višinskih metrov, le okoli 450. Ja, moram se v prvi vrsti zahvaliti Mitji, ki je kot član PD Iskra Ljubljana, pomagal pri današnjem vodenju. Smo vsi videli, da se je v svojo vlogo in vključitvijo med nas tako dobro vživel, kot da bi bil že starejši upokojenec, ne pa mladenič pri štiridesetih. Pohvala seveda vsem pohodnicam in pohodnikom, ki so se držali pravil in mojih navodil, predvsem tistih »ta novih« Hitrih polžkov z »malo« kondicije, ki so bili vedno na čelu kolone, ne pa zadaj z Mitjo. Še to! Ves dan nas je spremljalo petje, tako na poti, kot na avtobusu. Tudi če smo včasih zapeli le krajše refrene nekaterih pesmi smo ugotovili, da imamo zelo bogat in širok repertoar, tja od narodnih, popevk in dalmatinskih pesmi. Je na koncu rekla ena udeleženka…..toliko petja nisem doživela še na nobenem planinskem izletu, pa jih štejem že preko osemdeset! Franci, član in prostovoljec DCA Več fotografij=> |
Kolesarjenje: Rakitna
|
Za tako zahtevno turo se nas je na zbirnem mestu Špici zbralo kar 12 kolesarjev. Za kolesarje DCA je bila za to sezono kraljevska tura, saj smo vrteli pedala 9 km v klanec. Vreme je bil pravo poletno, a vročina v klanec nas ni preveč motila, ker smo kolesarili v senci dreves ob cesti.
Rakitna leži v osrčju velike kraške planote na nadmorski višini 800 m v osrčju Krimskega hribovja. Znana je po svojem blagodejnem podnebju, ki ga ustvarja mešanje sredozemskih in alpskih zračnih tokov. V vasi je tudi klimatsko zdravilišče za otroke. Jezero na Rakitni je priljubljena izletniška točka v slikovitem naravnem okolju. Po kar dobrem naprezanju v klanec smo si privoščili kavico in pijačo na hotelskem vrtu s pogledom na jezero. Kolesarjenje nazaj od Rakitne do Podpeči je bil pravi užitek. Nekateri, ki so se malo več upali spustiti navzdol je števec pokazal tudi 70 km/h. V središču Podpeči smo zavili desno proti vasi Jezero in nato preko Podkraja prišli v Črno vas. Tako smo se za nekaj kilometrov izognili dolgočasni prometni cesti od Podpeči do Ižanske ceste v Ljubljani. Na križišču Ižanske in Hladnikove ceste smo se poslovili. Vsi smo si bili edini, da je bilo kolesarjenje v Rakitno enkratno prostovoljec DCA, Jakob Več fotografij=> |
Planina Prevala
|
V sončnem sobotnem jutru smo se Hitri Polžki zapeljali na Ljubelj, kjer smo zapustili avtobus in se začeli skozi gozd vzpenjati proti našemu cilju. Pot sta nam popestrila tunela, ki jih je nekoč dal izkopati baron Born za dostop do svojih lovišč. Pri prehodu skozi tunela so nam še kako prav prišle čelne svetilke, ker so kamnita tla vlažna in spolzka, paziti smo morali tudi na glavo, saj je ponekod prav nizek strop. Po slabih dveh urah zložne hoje smo prispeli na planino Prevalo in si privoščili malico, preizkusili smo štruklje po katerih planina slovi. Ker so se začeli zbirati temni oblaki nad Begunjščico, smo se odpovedali pohodu do Robleka, temveč smo se povzpeli na bližnjo opuščeno planino Poljški vrh. Na poti proti dolini pa nas je že dohitel rahel dež in smo morali preizkusiti naše anorake in pelerine. Kmalu je spet posijalo sonce, mi pa smo naredili še postanek za kavico v Tržiču.
Več fotografij=> |
Kolesarjenje: Kresnice
|
Vreme gre kolesarjem DCA to sezono zelo na roko, saj ni odpadel še noben četrtek.
Ta četrtek smo kolesarji vrteli pedale proti Zasavju, natančneje bili smo v Kresnicah. Kresnice so razpotegnjeno gručasto središčno naselje v srednji Sloveniji. Ležijo ob desnem bregu Save proti Posavskem hribovju v občini Litija. Najbolj so poznane po tovarni industrije apna, ki je že od leta 1929. Surovino dovažajo po žičnici napeljani od kamnoloma izpod hriba Slivne onstran Save. V Kresnicah smo se kolesarji okrepčali v bifeju Štalca, nato šli še pred tovarno apna ter napravili fotografski posnetek za arhiv. Kar hitro smo se odpravili nazaj proti domu, kajti sonce je že močno pripekalo. Hitrost je bila na zadovoljivi ravni tja do 24 km/h, tako da smo malo čez dvanajsto uro prikolesarili v Moste in se na Zaloški cesti poslovili. Jakob, prostovoljec in član DCA |
Treking kolesarjenje: Koščeva učna pot
|
Treking kolesarji smo se tokrat odpravili na Koščevo učno pot. Pot do tja nas je vodila od Ljubljanske Špice do Črne vasi, nato pa po kolesarski poti L045 do Bresta. Iz Bresta do Koščeve učne poti smo prišli po slabem kilometru.
Koščeva učna pot je označena z osmimi točkami, katerih vsebina je opisana na vodniku po poti. Označene točke opisujejo različne življenjske prostore na Ljubljanskem barju ter nanje vezane vrste rastlin in živali, pomen osamljenih grmov in mejic sredi prostranih travnikov, pomen sobivanja kosca ptice in kosca človeka. Osrednja točka učne poti je lesena opazovalnica, katere oblika simbolizira gnezdo. V njej je nameščena velika panoramska tabla, ki prikazuje pester živalski in rastlinski svet mokrotnih travnikov Ljubljanskega Barja. Prikazani so tudi pticam prijazni načini košnje, življenjskega okolja v rezervatu ter travnikih Iškega morosta nekoč in danes. Del poti smo prepešačili zaradi visokih korenin na poplavnem travniškem gozdu. Nazaj domov smo kolesarili mimo Bresta, Matene in se po Matenki vrnili v Ljubljano. Pot je bila prijetna in poučna. Jakob, prostovoljec in član DCA Več fotografij=> |
Še en lep pohod hitrih polžkov iz DCA Ljubljana: Dom pod Storžičem - Mala Poljana - Tolsti vrh - Mala Poljana - Velika Poljana - izhodišče
|
Čudovito petkovo jutro je ponovno obetalo lepo pohodniško doživetje. Slaba cesta, ki je vodila do doma pod Storžičem, nam je zaradi skoraj nasedlih vozil, za trenutek pokvarila vzdušje, a je bilo pozabljeno takoj, ko smo se podali na pot.
Do Male Poljane smo šli po nekoliko težji poti, se ustavili in osvežili ob koči Pašne skupnosti in nato strmo v hrib. Tolsti vrh smo več ali manj sveži dosegli vsi – vseh 19 tokratnih udeležencev. Vse čestitke najstarejšim udeležencem, ki jih štejejo že preko 80, a niti malo ne zaostajajo. Povprečje nam je tokrat znižal osmošolec Matic, ki je tudi vlekel skupino z mano vred. Uživali smo v razgledih na vse strani, a pot do naše gostiteljice Jerneje na Veliki Poljani je bila še pred nami. Pohiteli smo, saj je od nekje daleč dol pod Storžičem že dišalo po ričetu, borovničevem štrudlju in drugih dobrotah. O okusnosti pa le to…..Jerneji bi takoj podelili naše slovenske kuharske zvezdice, če bi obstajale. In ko je zadišalo po kavici, smo vedeli, da se bo treba kmalu posloviti in spustiti v dolino. Ob skupinskem fotografiranju smo spontano zapeli eno lepo planinsko pesem ter se vtisov polni po najlažji poti spustili do Doma pod Storžičem. Nekaj več kot 5 ur efektivne hoje se je nabralo in preko 700 m višincev, tako da smo se lahko zadovoljni in ponosni, pa seveda malce utrujeni, odpravili vsak na svoj dom. Franci, član in prostovoljec DCA Več fotografij=> |
Kolesarjenje: Škofjeloška tura
|
Zaradi vremenske napovedi ARSO, da bo v Škofji Loki med 8 in 9 uro 1,5 mm dežja, smo kolesarji DCA prestavili odhod izpred LPP na 9 uro.
Do Škofje Loke smo kolesarili po običajni manj prometni cesti skozi naselja Medvode, Goričane, Vaše, Rakovnik, Sora, Draga, Gosteče, Hosta ter nato prišli v Puštal, ki je že predel Škofje Loke. Po prihodu smo si najprej privoščili kavico v gostilni RAJ ob Poljanski Sori. Imajo čudovit vrt blizu reke s kopališčem in slapovi ob jezu. Nedaleč stran smo si ogledali Nacetovo domačijo, ki je spomenik kulturne dediščine državnega pomena. Obsega hišo, kaščo, senik in toplar. Ima zasnovo iz 16. stoletja. Ni namenjena bivanju, temveč je preurejena v muzej. Iz Puštala smo se odpravili v stari del mesta, kjer smo si ogledali Kapucinski most, zgodovinsko tudi Franc Jožefov most, zgrajen v 14. stoletju. Je srednjeveški ločni most iz kamna, ki premošča Selško Soro na severni strani mestnega jedra Škofje Loke v smeri proti Stari Loki. Na polovici razpona mostu pa stoji kip svetega Janeza Nepomuka s Škofjeloških grbom. Iz Kapucinskega mostu smo odkolesarili še do Škofjeloškega gradu, kjer naj bi bila razstava biološkega vrtnarjenja na grajskem vrtu, vendar prireditelja v tistem času ni bilo. Smo si pa od zunaj ogledali grad in okolico. Za nazaj v Ljubljano smo se soglasno dogovorili, da ne gremo po isti poti kot je bilo načrtovano. Iz Škofje Loke smo šli skozi Suho, v Gostečah zavili levo proti industrijski coni Trata. Od tam pa preko Sorškega polja v Breg ob Savi, kateri geografsko spada v Mestno občino Kranj. Od tam smo kolesarili po desni strani Save mimo naselij Jame, Praše, Mavčiče, Podreča, Zbilje, Medvode v Ljubljano. Ker sem oddaljen dobre tri kilometre od mestnega središča Ljubljane proti Rudniku, se mi je kolesarski števec ustavil pri 70 km. Jakob, prostovoljec in član DCA Več fotografij=> |
Pohod Planica - Tamar
|
Po nekajdnevnem premoru zaradi vremenskih razmer, smo se Vandrovčki DCA odločili za pohod v Tamar.
Z avtobusom smo se peljali do Rateč, nato po gozdni poti do Planice in nadaljevali pot proti Tamarju. Pot je bila nezahtevna, tako, da smo jo zlahka prehodili. Števec je pokazal 18 km. V Ratečah smo malo utrujeni posedli na avtobus proti Ljubljani. Zopet smo dobro izkoristili prijeten dan za hojo, klepet in druženje. Branka, članica in prostovoljka DCA Več fotografij=> |
"Hitri polžki" po poti Triglavske Bistrice
|
Bil je soparen poletni dan, kar pravšen za sprehod ob prijetnem hladu Triglavske Bistrice. 24 Hitrih polžkov so že zjutraj pozdravile jutranje meglice nad reko. Kmalu smo skozi gozd prispeli do mogočnega slapa Peričnik in si ga od blizu ogledali in se poslikali. Po kratkem počitku in malici smo se odpravili naprej mimo čudovitih Galerij - izvotljenih previsnih konglomeratov, ki jih je nekoč davno izdolbla Bistrica. Po dobrih treh urah smo prispeli do Aljaževega doma v Vratih, kjer smo si privoščili okusno kosilo. Sledil je kratek skok na Mali Triglav in ogled Aljaževe kapelice sv. Cirila in Metoda. Kar malce utrujeni in polni lepih vtisov smo se vrnili do avtobusa in domov.
Štefan, član in prostovoljec DCA Več fotografij=> |
Vandrovčki na Rašici
|
Zjutraj nas je 14 pohodnikov štartalo iz končne avtobusne postaje v Gameljnah proti Rašici.Skozi lepo senčno pot smo hodili proti Vrhu Staneta Kosca, vmes nabirali maline in tudi nekaj gob. Dobro smo se zabavali, seveda je bil postanek tudi za Vinkove borovničke. Pri planinskem domu Rašiške čete na Rašici smo se malo okrepčali in popili. Nato smo se podali na rašiški stolp, visok je 17m, z enkratnim razgledom.
Še vedno polni energije in dobre volje smo se vrnili v Gameljne. Barbara, članica DCA Več fotografij=> |
Kolesarjenje: Atomski klin
|
Kolesarska pot Atomski klin se imenuje po obliki klina, na sredini katerega je jedrski reaktor Podgorica. Razmeroma kratka ravninska pot, ki poteka skozi kmetijsko kulturno krajino in strnjena predmestna kmečka naselja je bila ravno pravšnja za vročino sredi poletja. Kolesarili smo v Šentjakob ob Savi, Podgorico, Pšato, Bišče, Selo, Zaboršt, Videm, Beričevo, Brinje in prišli spet v Šentjakob. Domov smo se vračali po isti poti in se na Šmartinski cesti pri BTC poslovili. Prevozili smo slabih 40 km. Jakob, član in prostovoljec DCA |
Treking kolesarjenje: Ižanske toplice
|
Na startu na Špici se nas je zbralo osem: 6 kolesark in 2 kolesarja. Pa še psička, ki jo je Sonja imela v košari na balanci.
V zelo prijetnem razpoloženju in sončnem vremenu smo se odpeljali po poteh brez prometa med barjanskimi travniki in polji do izvira pitne vode, imenovanega Ižanske Toplice. Mimo je prikolesarila mlada kolesarka, ki smo jo prosili da naredi eno "gasilsko". Potem pa še obvezen sestanek ob kavici in pivu v bifeju na Lavrici. Proti svojim domovom smo se vračali ob dolenjski železnici. Zahvala prostovoljcu Jakobu za dobro organizacijo in takih kolesarskih izletov za kondicijsko manj pripravljene si želimo še več. Primož, član DCA |
Pohodništvo: Ljubelj - Dom na Zelenici - Ljubeljščica - Koča pri izviru Završnice - Zelenica - Ljubelj
|
»Verjemi da zmoreš in si že na pol poti do cilja!«
Ta zanimiva misel je napisana nekje ob poti in kot pribito drži. Tudi za 24 pohodnikov iz DCA Ljubljana! Tokrat smo se prilagodili vremenu in šli v gore v ponedeljek. Pa saj niti ni pomemben dan v tednu, temveč dobra volja, ki nas je spremljala. Z oprtanimi nahrbtniki smo zagrizli v strmino ob nekdanjem smučišču pod ostenjem Begunjščice in kar hitro zmogli do Doma na Zelenici. Tu smo se okrepčali in nadaljevali proti razglednemu vrhu Triangel. Proti vrhu je bila pot zelo strma, prečili smo nekaj manjših zemeljskih plazov, se izogibali blatu in kmalu dosegli vrh. Z njega smo lahko občudovali mogočni Stol, levo od njega nam je pogled segel do očaka Triglava, na severu Avstrija s svojimi hribi, proti vzhodu pa Košutica in Veliki vrh. Kljub temu, da je bilo na vrhu komaj dovolj prostora za vse, smo si vzeli dovolj časa, da smo se zazrli v lepoto teh vrhov in si dovolili, da duša poleti in leti nad njimi. Ob pazljivejšem spustu po nekoliko drsni stezi, smo pred sabo občudovali vzhodni del Begunjščice. Sprehodili smo se še do koče pri izviru Završnice, postali ob izviru in se nato odpravili nazaj do našega izhodišča. Malo nad kočo smo ujeli tudi lep pogled na Blejsko jezero daljavi. Nato pa se spustili nazaj v dolino. Na poti domov smo se ustavili v Podljubelju, se odžejali in naklepetali. Povzetek ob zaključku pohoda sem tokrat izkoristil kar med vožnjo, saj na avtobusu je to res najlažje. Dopolnila sta me prostovoljec in vodnik Štefan ter naša Tina, ki sta mi bila tokrat v veliko pomoč pri vodenju. Pravzaprav smo bili kar pridni pohodniki, saj smo premagali skoraj 900 višinskih metrov. Franci, prostovoljec in član DCA Več fotografij=> |
Kolesarjenje: Velika Pasica
|
Za nami je še en prijeten četrtek, ko smo kolesarji DCA uspešno vrteli pedale na Veliko Pasico, nadmorske višine 645 m.
Velika Pasica je manjša kraška jama v bližini vasi Gornji Ig. Širše znana je predvsem v strokovnih krogih po bogati jamski favni. Poznana je kot edinstveno nahajališče drugih živalskih vrst. Zaradi raziskav in opreme je vhod v jamo zaprt za ljudi, lahko pa vanjo pridejo živali. Cesta na Gornji Ig je lepo speljana z varnostnimi ograjami, v senci dreves z naklonom največ 8%. Kljub temu nas je klanec dolg 5km kar dobro ogrel. Po fotografiranju pred jamo, smo se spustili proti vasi Iška. Od Iške smo šli proti Brestu, kjer je bila naša postojanka za kavico. Po kavici in okrepčilu smo se odpravili mimo Matene v Ljubljano. Na Ižanki smo se ob 12.30 uri poslovili. Preživeli smo spet lep kolesarski dan. Jakob, prostovoljec in član DCA Več fotografij=> |
Vandrovčki na Klobuku
|
Klobuk je 441 m visok hrib, ki se nahaja zahodno od Ljubljane. Za izhodišče smo si izbrali Bokalce, nato po gozdni poti do vrha.
Kot vedno smo uživali v hoji in dobri družbi. Vračali smo se po drugi strani mimo Stranske vasi pri Dobrovi malo po cesti in gozdu do izhodišča Bokalci. Zopet smo preživeli lep pohodniški dan. Branka, prostovoljka in članica DCA Več fotografij=> |
Pohodništvo: Klemenčevo - Korošaški slapovi - Planina Osredek - Planjava - Kamniški vrh - mimo rože - izhodišče
|
Hitri polžki iz DCA Ljubljana se nismo prestrašili napovedane vročine in smo se odpravili na planirano turo. Ob žuborenju majhnih slapov potočka Korošak, smo se potrudili do največjega slapa in uživali v njegovi lepoti. Korošaški slapovi so nas resnično navdušili, pa tudi srečo smo imeli, da je letos vodnatost rek in potokov obilna. Stezica do planine Osredek je bila izredno strma in izpostavljena soncu, a smo počasi prilezli na planino, se v prijetni senci okrepčali in nadaljevali na Kamniški vrh. Prvi del smo hodili po severnem pobočju gostega gozda in občudovali cvetoče rododendrone, a ko smo se podali na razgledno panoramsko stezo, smo najprej osvojili Planjavo, se spustili na sedlo in po strmi poti dosegli Kamniški vrh. Na poti nas je prijeten veter lepo ohlajal, kot da bi vedel, da nas čaka vroč in kar zahteven spust iz Kamniškega vrha ob skalovju, imenovanem Roža, ki se je s svojo grapo urezala v južno pobočje tega vrha.
Kar malo utrujeni po skoraj 5,5 urnem pohodu smo se na parkirišču preoblekli, nekateri spet pomalicali ter se odpravili na hladno pijačo in prepotrebno kavico. Naredil sem povzetek in seveda pohvalil vse, da smo skupaj uspešno in varno zaključili en lep planinski pohod. Tudi zaradi polne kondicijske pripravljenosti deset pohodnic in nas treh pohodnikov. Naslednji teden pa novim planinskim potem naproti. Franci, član in prostovoljec DCA Več fotografij=> |
Kolesarjenje: Grad pod Krvavcem
|
Kolesarski izlet Grad pod Krvavcem je bil namenjen ogledu gradu Strmol v vasi Dvorje blizu Cerkelj in vasi Grad, zadnje vasi pred Krvavcem. Kolesarska tura je bila kar zahtevna, zato se je jo udeležila kondicijski najbolj pripravljeni kolesarji DCA. Iz Lj. Šiške nas je vodila pot mimo Tacna, Šmartno pod Šmarno goro, Skaručne, Vodic, Sp. Brnika, Zg. Brnika, Cerklje na Gorenjskem in našega cilja Grad. Ko smo prikolesarili v grad Strmol smo si v kavarni privoščili kavico po grajskih cenah. Za pitje kave v kavarni Strmol nas je prepričal kolesarski kolega Egon in jo tudi potem vsem kavalirsko plačal. Grad Strmol je ime dobil po svojih prvih lastnikih Strmolskih in tako spada med redke gradove v Sloveniji, ki so tekom celotnega obstoja ohranili slovensko ime. Grad služi protokolarnim potrebam Republike Slovenije. Pot nazaj smo kolesarili po drugi poti tako, da smo iz Cerkelj zavili proti Pšenični polici nato Zalogu, sledila so naselja Klanec, Komenda, Moste, Suhadole, Topole, Mengeš, Loka pri Mengšu, Trzin in Črnuče pri Ljubljani. Na Ježici smo se poslovili in vsak se je odpravil na dom po svoji poti. Kolesarski izlet je v vseh pogledih uspel.
Jakob, prostovoljec DCA Več fotografij=> |
Vandovčki na Orlah
|
Zaradi slabih vremenskih razmer, Vandrovčki DCA že nekaj časa nismo imeli prilike za hojo. Tokrat pa je bil pravšnji dan za naše vandranje. Potepali smo se na Golovcu in zaključili na Orlah. Za izhodišče smo si izbrali Rudnik in nato v klanec do cilja.
V dolino smo prinesli veliko dobre volje. Števec je pokazal 12,5 km. Branka, članica in prostovoljka DCA Več fotografij=> |
Predavanje "Varno v hribe"
|
DOGOVORI za POHODNIŠTVO DCA (vse skupine) z katerimi želimo poskrbeti za čim večjo varnost vseh udeležencev:
Več fotografij=> |
Kolesarjenje - Stari Maln
|
Stari Maln se nahaja globoko v dolini potoka Bele. Nekoč je stal tu mlin na kar danes spominjata mlinsko kolo in jez. Je priljubljena izletniška točka za sprehajalce in kolesarje. Pot je zadnje tri kilometre makadamska in se do koče vzpenja do nadmorske višine 412 m kamor je bil naš cilj.
Po razmeroma dolgi poti s klanci v Bevkah, Blatni Brezovici in Starim Malnom smo bili kolesarji kar utrujeni, tako da se nam je prilegel počitek in okrepčilo v koči. Na poti nazaj smo se ustavili še na sladoledu Stare ceste v Vrhniki. Kolesarjenje nazaj v Ljubljano smo spremenili v toliko, da nismo vrteli pedale v klanec Blatne Brezovice in Bevk ampak smo se peljali proti Drenovem griču, nato v Podplešivico, Vnanjim Goricam in Ljubljano. Ob žgočem soncu smo bili prijetno utrujeni, saj je bilo za nami dobrih 60 km kolesarjenja. Jakob, prostovoljec DCA Več fotografij=> |
Feministična tura po Ljubljani
|
"1. julija smo se na feministični turi pod vodstvom mag. Jasmine Jerant zbrali v okrnjeni postavi člani zgodovinskega krožka DCA Kunaverjeva. Pod okriljem zavoda Urbana Vrana je nastal zanimiv sprehod skozi več časovnih plasti našega mestnega jedra.
Zanimivo je pomisliti, da so na istih ulicah prebivali ljudje že davno pred nami in hiteli po svojih opravkih. Najpomembnejši možje še nekako živijo v našem spominu, nanje opominjajo spominske plošče, spomeniki, imena ulic... ženske pa težje zaidejo celo na strani šolskih učbenikov. Zato je pomembno, da govorimo o tem; naj se enakopravnost med spoloma že enkrat utrdi v naši zavesti. Na turi smo se poklonili spominu na Lili Novy, ko stopi sama v kavarno in si ob zgražanju vseh še prižge cigareto in prične pisati poezijo. Sama! Prisluhnili smo vzdihom in krikom obtoženih čarovnic, ki so pri Tranči trpele nezaslišane muke, da bi priznale druženje s hudičem. Nakar so jih največkrat spoznali za krive in usmrtili. Čutili smo bes ženskih demonstrantk, ki so vsako sredo od fašističnih oblasti dobile le prazne obljube. Na Kongresnem trgu smo dobili tudi slavni jabolčni bonbon s penasto-kislo sredico in se spomnili na Josipino Šumi, inovatorko, ki se je znebila prevarantskega moža in sama speljala izdelavo in prodajo slaščic. Omenili smo tudi Angelo Vode, ki si zasluži, da jo podrobneje preučimo v naslednjem šolskem letu. Če ne bo spet karantene, seveda. Ostanite zdravi! Hvala vsem, ki hodite na predavanja." Tatjana, prostovoljka DCA Več fotografij=> |
Hitri polžki iz DCA Ljubljana smo osvojili
|
Težko pričakovani izlet nam je skoraj eno leto polzel iz rok, saj nam je plane vedno znova prekrižalo vreme. Tudi tokrat je padla hitra odločitev – gremo izven planiranega termina – in ni nam žal!
Prva julijska sreda nam je naklonila veliko lepega in petindvajseterica udeležencev nas je preživela resnično enega lepših dni v našem življenju. Po dolgi vožnji do Sviščakov smo si privoščili kavico in nekaj malice ter zagrizli proti 1796 m visokemu Velikemu Snežniku. Na poti smo naleteli na zaprto gozdno pot, saj so jo gozdarji preuredili v vlako za vleko debele bukove hlodovine. Po zagotovilu delavcev, da ta del poti lahko prehodimo z nekaj pazljivosti, smo se zakopali v blato in po 20 minutah le prispeli na lepšo cesto ter po njej kmalu dosegli sedlo, s katerega se nam je odprl pogled na naš cilj. Pot do njega se je nekaj časa vila med nizkim rušjem v prečnici pod Malim Snežnikom. S pogledom desno smo s pogledi dosegali morje, pa otok Cres, Učko……a rajši smo naše poglede in fotografiranja usmerili v pravi botanični raj ob poti in bolj ko se je ruševje redčilo, več planinskega cvetja smo imeli ob sebi. Le nekaj jih naštejem - zvončnice, Scopolijeve repnjake, kobulnice, dlakav sleč, pa več vrst sviščev, ranjak, materina dušica…… Vrh s kočo tik pod njim, je bil vse bližji in z razgledi smo nadaljevali. Tam na jugovzhodu smo ugledali Risnjak, pa hrvaški Snježnik in v daljavi nam je pogled segal tja do bosanskih gora, na severu pa se je pod nami razprostirala Loška dolina. Le Alpe tam v daljavi so zakrivali oblaki. Tudi sam vrh je bil poln cvetja, še planike in encijan smo lahko občudovali in fotografiranje je bilo intenzivnejše, kot v kakšnem studiu. Pot v dolino nas je vodila po grebenu do Malega Snežnika, kjer nas je poleg prej naštetega cvetja pozdravil cvetoči dlakavi sleč, rododendron imenovani. Pogledi za bogove. Zaželeli smo si, da ostanemo kar tam. Pot do Grde Drage (to je ena prav prijetna večja jasa posuta s travniškim cvetjem ob cesti za Mašun) je bila še dolga, spust na nekaterih mestih strm in prehod v gozd je bil zelo izrazit, saj je med ruševjem in gozdom bilo le nekaj 10 metrov razlike. V gozdu nas je čakalo še eno izrazito skalovje, imenovano Pekel, z malo težjim prehodom. Zaključili smo s prepotrebno hladno osvežitvijo in enolončnico pri prijazni oskrbnici Jadranki v Domu na Sviščakih. Polni prijetnih vtisov in malce utrujeni smo proti večeru v varni vožnji voznika Petra prispeli v Ljubljano. Franci, prostovoljec in član DCA Več fotografij=> |
Otroci iz počitniškega varstva dnevnega centra Skupaj v skupnosti na medgeneracijski telovadbi
|
Kot vsako poletje so nas tudi tokrat obiskali otroci, ki so vključeni v počitniško varstvo dnevnega centra za otroke in mladostnike Skupaj v skupnosti, MISSS. Zanje smo organizirali medgeneracijsko telovadbo v naravi, ki jo je vodila izkušena prostovoljka Milica. Telovadbi sta se pridružili še članici Dragica in Sonja, ter skupaj z otroki poskrbeli za zdravo in aktivno poletno jutro v naravi.
Več fotografij=> |
Strategije za daljšo samostojno življenje v domačem okolju
|
Ines Korošec, študentka delovne terapije, nam je v okviru projekta PRODOR predstavila različne strategije, ki lahko pripomorejo k bolj samostojnemu življenju posameznika v starosti. Predavanje je bilo zasnovano tako, da smo se pogovarjali o tem kako lahko sami uspešno poskrbimo zase, ohranjamo telesno in duševno zdravje ter tudi o tem, kako lahko bolj funkcionalno preuredimo bivalni prostor. Namen projekta Prodor, v katerem so sodelovali študentje Zdravstvene fakultete, Fakultete za družbene vede ter Fakultete za socialno delo je spodbuda ljudi, da prevzamejo odgovornost za svoje zdravje, kar posledično vodi v bolj zdravo staranje. Ines se zahvaljujemo za čas in znanje, ki ga je delila z nami.
Več fotografij=> |
Pohodniki DCA Ljubljana so se udeležili tradicionalnega Savarunovega pohoda
|
Občina Škofljica že 24 let na državni praznični dan organizira pohod po Svarunovi poti. Letos so se že drugo leto zapored pohoda udeležili tudi člani DCA Ljubljana.
Vreme je bilo kot naročeno za pohod, nekaj oblakov je ustvarjalo prijetno svežino in preprečevalo vročim sončnim žarkom, da bi ožgalo pohodnike na 23km dolgi poti. Pot je udeležence popeljala po krajih občine Škofljica: začeli so pri Osnovni šoli Škofljica, se povzpeli preko naselja Zalog, skozi gozdno pot do Gorenjega Blata, do prve okrepčilne točke, naprej do naselja Drenik, nato vzpon preko prvega območja medveda na Smrjene in dalje na Gradišče. Tu jih je v skednju pričakal sam Svarun, ki je povedal nekaj besed, članice TD pa so poskrbele za pijačo in okrepčilo. Pot se je nato nadaljeval do najvišje točke pohoda – Vrha nad Želimljami. Od tam pa je nato sledil samo še spust v čudovito Želimeljsko dolino, kjer stoji znana Finžgarjeva lipa pod katero je pisatelj pisal znano delo Pod svobodnim soncem. Do končne ciljne točke pot nato pelje preko Ljubljanskega barja nazaj do Škofljice, vendar pa so pohodniki lahko izbrali tudi možnost nekoliko skrajšane poti in se nazaj odpeljali z minibusom. Na cilju jih je pričakala tudi okusna malica in nato so se prijetno utrujeni odpravili vsak na svoj dom. Več fotografij=> |
Finis mirissimi anni scholastici*
|
Za letošnjo ekskurzijo smo si izbrali Akvilejo (dan. Oglej), pa seveda iz te moke ni bilo kruha. Ampak ker se ne pustimo in ker smo si prijeten zaključek zaslužili, smo se odpravili raziskovat svojo najbližjo antiko – Emono. Obhodili smo jo v približno dveh urah, tako dobili občutek za obseg in velikost mesta izpred 2000 let. Spoznavali smo njeno arhitekturo – hiše, kloako, forum, zgodnjekrščansko središče – in življenje skozi ostaline po mestu (npr. Emonec, vodnjak, granitne kocke na ploščadi med stoplnicama na Trgu Republike ali posamezni ostanki obzidja) in v Arheološkem parku Emona.**
Kakor se konec leta spodobi, smo druženje zaključili s klepetom ob sladoledu. *Konec zelo nenavadnega, čudnega šolskega leta ** https://mgml.si/sl/mestni-muzej/razstave/263/arheoloski-park-emona/ Živa, prostovoljka DCA Več fotografij=> |
Pomladni Zoom.us 2020
|
Letošnje šolsko leto si bomo zapomnili ...
Čeprav ne v živo, smo se zelo radi in redno dobivali in spoznavali oba jezika v neki novi obliki, ki nam je ponudila obilico izzivov in zabave. Ob učenju jezikov smo se učili tudi računalništva in interneta, spoznavali smo uporabo spletnih strani, odkrivali slovarje in pravopis na Franu, Jezikovno svetovalnico, Facebook, Wiktionary, Perseus project in še kaj: https://fran.si/, https://svetovalnica.zrc-sazu.si/, https://www.facebook.com/groups/912454535555911/, https://www.wiktionary.org/, http://www.perseus.tufts.edu/hopper/text?doc=Perseus:text:1999.04.0059. V SLOVENSKEM KROŽKU smo se posvečali predvsem jezikovni ustvarjalnosti in obujanju (napol) pozabljenih besed in navad, ob tem pa se urili tudi v pravopisu (O, ti nesrečna vejica, povsod te gledam!) in slovnici (Kaj je že to povedkovo določilo?). Ob raziskovanju zapisov v Facebookovi skupini Pozabnice smo dobili navdih in nastali so prijetni zapisi (dva smo objavili na FB Pozabnice in oba sta bila odlično sprejeta). Svojo jezikovno fluentnost smo razvijali z ustvarjalnim reševanjem izzivov, npr. sestavljali smo stavke, kjer so se vse besede začele na isto črko (Svežina spomladi spomin spodbudi). LATINŠČINA je potekala na treh stopnjah, iz tedna v teden smo napredovali in vedno znova odkrivali, kaj vse že razumemo in znamo povedati. Junijske srede smo se ukvarjali z latinščino skozi stripe in vsakdanje fraze, zdaj se znamo po latinsko predstaviti in vemo, od kod izvirajo naša imena za mesece. Na DCA-jevi FB strani https://www.facebook.com/DCA-Ljubljana-257219204581/ boste, upam, našli katero od vaj za fluentnost in imena mesecev ... Naj bo poletje nepozabno in sproščujoče, vsem želim pravo počitniško razpoloženje – nasvidenje jeseni! Živa, prostovoljka DCA Več fotografij=> |
Kolesarjenje: Zagorica
|
Ker je bil v četrtek praznik, smo kolesarji DCA opravili izlet v sredo. Kraj, kamor smo bili namenjeni, je bila hribovska vasica Zagorica nad Dolskim, rojstni kraj Jurija Vege na nadmorski višini 547 m.
Ker je Dolsko na nadmorski višini 265 m, smo morali premagati 282 m višinske razlike. Takoj, ko smo prečkali regionalno cesto v Dolskem smo vrteli pedala v klanec, zmanjšali hitrost ter se pošteno ogreli. Cesta je bila senčnata z visokimi drevesi ob cesti, tako da je bilo prijetno. V Zagorici smo brez težav našli rojstno hišo Jurija Vege, ki je primerno označena. Jurij Vega je bil slovenski matematik, fizik, geodet, plemič in topniški častnik. Poznan je po logaritemskih tablicah, ki jih je naša generacija uporabljala v šolah. Spominsko sobo v kateri so prikazana njegova dela, priznanja, nagrade, odlikovanja itd. nam je razkazal lastnik hiše, sicer sorodnik po njegovi sestri. Povratek nazaj smo iz prvotnega načrta spremenili, tako da se nismo vračali v Dolsko, ampak nadaljevali pot po drugi strani čez Križevsko vas. Kak kilometer smo kolesarili po Moravški občini. Iz Velike vasi smo se spustili v Senožeti blizu reke Save. Reko Savo smo prečkali po ozkem lesenem mostu in prišli v Jevnico. Po nam že znani malo prometni cesti smo prikolesarili v Zalog in nato po kolesarski stezi Zaloške ceste v Ljubljano. Prevozili smo dobrih 50 km. Jakob, prostovoljec in član DCA Več fotografij=> |
Zaključno druženje v okviru nemškega jezika
|
Ker smo letos krožek nemškega jezika morali prekiniti že v marcu, smo na pobudo naše prostovoljke Anje šolsko leto zaključili v gostilni Čad.
Urica skupnega druženja je minila v sproščenem vzdušju, poslovili pa smo se z obljubo, da bomo z učenjem nadaljevali v jesenskem času. Hvala Anji za njeno srčnost, potrpežljivost in znanje, ki nam ga predaja. |
Vandrovčki na Uštah
|
Vandrovčki DCA smo se z vlakom odpeljali do Kresnic, nato peš do doma Ušte- Žerenk.
Planinski dom se nahaja med Moravčami in reko Savo na nadmorski višini 658 m. Na železniški postaji nas je pričakal lokalni vodnik Sead. Prečkali smo most čez Savo, nato pa na hrib do planinskega doma Ušte- Žerenk. Med potjo smo malce tarnali, kako je huda pot na hrib, ampak ko smo zagledali borovnice in nekaj malega gobic smo kar pozabili na pot malo gor pa malo dol. Posledično smo hodili kar dve uri do planinskega doma. Tu nas je pričakal prelep razgled na dolino in hribovje. Dobro okrepčani s hrano, pijačo in kavico smo se po drugi strani vračali proti dolini. Med potjo smo izvedeli veliko lokalnih zanimivosti. Poti v dolino je bilo hitro konec. Eden, dva tri smo bili na železniški postaji in se odpeljali domov proti domu. Res smo uživali v lepotah Slovenije, izvedeli veliko novega, spoznali nove prijatelje in se po dolgem času družili. Hvala vodniku Seadu in njegovi Branki za lep pohodniški izlet. Z veseljem se bomo še vračali. Branka, članica in prostovoljka DCA Več fotografij=> |
Predavanje varnost v prometu za kolesarje
|
Organizirali smo srečanje kolesarjev in predstavnika policije, ki nam je preko pogovornega predavanja obnovil najpomembnejša pravila prometne varnosti kolesarjev. Skupaj smo obdelali morebitne nejasnosti ter sprejeli sklepe, ki veljajo za skupinsko kolesarjenje v DCA.
Za kolesarjenje je v prvi vrsti pomembno primerno opremljeno in tehnično brezhibno kolo:
V primeru daljše vožnje s kolesom, je potrebno planirati več vmesnih pavz. Vožnja kolesarja po cesti je 1m od roba, glede na širino cestišča je bolje manj kot 1m. Obvezno upoštevanje in poznavanje prometnih predpisov. SKUPINSKO KOLESARJENJE:
Vsem kolesarjem želimo obilo prijetno in predvsem varno prevoženih kilometrov, z upoštevanjem vseh priporočil in predpisov, ki omogočajo VARNOST udeležencev na poti. Iskrena zahvala policistu Andreju Kolarju, ki si je vzel čas in nam na razumljiv način ponovno razložil in obnovil pravila za varno kolesarjenje. Več fotografij=> |
Delavnica
|
V sodelovanju s študenti z Zdravstvene, Medicinske in Filozofske fakultete smo v sklopu projekta TPO STAR 112 izvedli v nekaterih naših centrih zanimivo delavnico iz temeljnih postopkov oživljanja in uporabe AED (avtomatskega zunanjega defibrilatorja). Naučili smo se kako prepoznati osebo, ki potrebuje oživljanje, kako poteka klic na 112 , kako kakovostno izvajati TPO ter kako uporabiti AED. Lepo se zahvaljujemo Alenki, Ani, Brigiti, Evi, Maji, Maticu, Nini, Tini in Zali za dragoceno znanje ter vso dobro voljo, ki so jo delili z nami.
Več fotografij=> |
Kolesarjenje: Od Griča do sv. Lovrenca
|
Zelo razgibana kolesarska tura ob obrobju Ljubljanskega Barja. Pot smo začeli pri ZOO Ljubljana, po kolesarski stezi bivše pionirske železnice proti Kosezam, nato smo na nadhodu prečkali zahodno obvoznico in kolesarili na Grič. Od Griča smo se usmerili proti Bokalcem, od tam pa po spustu v Stransko vas in že smo bili v Dobravi. Od Dobrove smo vrteli pedala preko Draževnika, Komanije, Podsmreke na Brezovico.
Na Brezovici smo prečkali magistralno cesto in zavili proti Podpeči. Od Brezovice in del Vnanjih Goric je urejena kolesarska steza, tako da je bilo užitek kolesariti. V Podpeči smo na krožišču zavili levo proti vasi Jezero. Nad Jezerom smo že od daleč videli Sv. Lovrenc na dokaj nizkem gričevnatem vrhu. Cerkev Sv. Lovrenca je bila sezidana že v romaniki, sedanjo obliko pa je dobila v 17. in 18. stoletju. Leta 2011 so cerkev lepo obnovili. Glavna slovesnost v cerkvi je na nedeljo po Sv. Lovrencu (10. avgust). Po ogledu lepo urejene zunanjosti cerkve smo se odpeljali na kratek postanek h gostilnici ob jezeru. Pot v Ljubljano smo sklenili po cesti od Podkraja, Črne vasi v Ljubljani. Vreme je bilo čudovito, primerno za četrtkov izlet. Jakob, prostovoljec DCA Več fotografij=> |
Zaključno srečanje udeleženk joga obraza
|
Obiskovalke aktivnosti ‘joga obraza’ v DCA Dravlje smo se dne 17. 6. 2020 dobile na zaključnem srečanju za konec tega šolskega leta v Šmartnem pri Ljubljani, kamor nas je povabila naša mentorica Loti Supan. Najprej smo naredile nekaj razteznih in energetskih vaj. S tem smo pospešile cirkulacijo kože obraza, sprostile napetost, okrepile mišice. Potem smo naredile še jogo obraza, saj s tem lahko izbrišemo marsikatero gubico, se počutimo boljše in to vse po naravni poti.
Vmes smo se razvajale s češnjami, slanim in sladkim zavitkom, ki ga je spekla Olga. V lokalu na Teniškem igrišču pa so nam postregli z narezkom z domačimi mesninami . Za konec nam je mentorica postregla s krasno torto, na kateri je bil napis ‘Za najboljše’. Naša mentorica je napisala tudi himno, iz katere povzemamo nekaj vrstic: ‘HIMNA za NAJBOLJŠE... Odločila sem se, da resno nekaj zase naredim in se svojemu telesu in svoji notranjosti posvetim. Nenehno odkrivam nove načine za krepitev svojega zdravja in moči, ki posredno tudi za mojo lepoto poskrbi. Delam to, ker sem NAJBOLJŠA… Za novo, učinkovito, čudovito vadbo Fit Face Yogo se z veseljem pripravim in ogrejem, da kri po žilah dobro poženem. Vse dobro pretapkam in premasiram, s tem tudi svojo kožo in mišice toniram. Ko vse dobro to opravim, se z učinkovitimi, tudi smešnimi vajami po obrazu in vratu odpravim. To me navdaja z dobrimi občutki, saj vem da ta vadba poleg lepote tudi za vse organe, žleze, hormone in boljšo pretočnost poskrbi in se bogata naložba v moje zdravje naloži. Ko vadim z obrazom vem, da se pomladim, zdravstveno okrepim in duhovno prebudim, zato to rada večkrat naredim, ker sem NAJBOLJŠA… Sedaj končno sem spoznala kaj je bila, in je moja resnična rana. Naučila sem se opazovati in zaznati kaj se sploh dogaja v meni in kaj čutim, da vse to lahko popravim in v red spravim, ker sem NAJBOLJŠA… Izbrala sem, da zaupam življenju, da mi ves čas prinaša tisto, kar je dobro zame… Zaslužim si le najboljše in le najboljše tud sprejemam. ‘ Iva, članica DCA Več fotografij=> |
Vandrovčki na pohodu
|
Zaradi vremenskih razmer je v torek Vandrovčkom DCA odpadel izlet na Ušte. Izvedli smo plan B in v sredo odšli na Rožnik. Zbralo se nas je malo, dosegli smo cilj in uživali v hoji in družbi.
Branka, članica in prostovoljka DCA Več fotografij=> |
Delavnica: Peka kruha
|
Da se človek uči celo življenje, ugotavljajo tudi naše članice. Skupaj smo izvedli delavnico peke kruha. Združili smo tehnike, ki smo jih dopolnjevali v času epidemije, ko smo mnogi kruh pekli kar doma ter ustvarili dišeče dobrote.
Ob naslednji priložnost se lotimo peke Belokranjske pogače. Več fotografij=> |
Hitri polžki osvojili Križno goro
|
Skupina 25 Hitrih polžkov se nas je v petek v poldrugi uri povzpelo na razgledni vrh Križne gore z razglednim stolpom na vrhu. Naše izhodišče je bil Podkraj. Po počitku in malici smo pot nadaljevali še na bližnji Sv. Duh s cerkvico. Po vrnitvi v dolino smo se ustavili na kavici pri "Stari pošti" in si na kratko ogledali rimske ostaline in muzej. Nato pa smo se polni lepih vtisov odpravili proti domu.
Štefan, prostovoljec in član DCA Več fotografij=> |
Kolesarjenje: Brezje na Gorenjskem
|
Prva zares spoštovanja vredna kolesarska tura, s katero smo udeleženi kolesarji DCA ugotovili zavidljivo kondicijo. Do Kranja smo kolesarili po desni strani Save, mimo naselij Zbilje, Podreča, Mavčiče, Praše, Jama, Breg. Na južni strani Kranja smo šli preko mostu čez Savo, od tam pa proti starem delu in nato po glavni cesti čez center mesta v severni del Kranja. Iz Kranja do Naklega vodi kolesarska pot, zato smo uživali v kolesarjenju. Od vasi Bistrica, Podbrezje in Posavca pa se je cesta pričela vzpenjati. Največji napor pa nas je čakal na Brezjanskem klancu z 12% naklonom.
Na Brezje smo prikolesarili ravno v času svete maše na prostem. Vas Brezje je najbolj obiskan romarski kraj v Sloveniji in je znana po baziliki Marije Pomagaj. Skupno fotografijo smo naredili pred kipom Janeza Pavla II. Po končani maši je k nam pristopil župnik, blagoslovil kolesa in nas za srečno vrnitev v Ljubljano. Na čimhitrejšo vrnitev nazaj so nas opozarjali črni oblaki izpod Triglava. Začelo je rahlo rositi, zato smo se v Podbrezju ustavili v lokalu ter naročili malico. Vreme je zdržalo in bolj ko smo se bližali proti Ljubljani bolj je sijalo sonce. Nazaj proti Zbiljam smo kolesarili po levi strani Save. Kolesarji, ki so pričeli turo iz Zbilj so prekolesarili 63 km, tisti, ki pa so štartali iz Ljubljane, pa cca 93 km. Vse čestitke. Jakob, prostovoljec DCA Več fotografij=> |
Festival Igraj se z mano malo drugače
|
Tudi letos smo sodelovali na festivalu Igraj se z mano, katerega glavna organizatorja sta Center Janeza Levca Ljubljana in Društvo za kulturo inkluzije.
Tokrat so festival organizirali situaciji primerno, saj so vse aktivnosti s Kongresnega trga prenesli na splet. Progam, ki ga organizatorji ustvarjajo skupaj s številnimi šolami, vrtci, ustanovami in društvi skupaj z otroki in mladostniki oziroma z vsemi mladimi in mladimi po srcu, smo popestrili tudi DCA-jevci. Na Janezovem odru so predvajali plesni nastop, ki je pod vodstvom prostovoljke Sare Dalila Hočevar ter ob energičnem gibanju naših članov in članic nastal leta 2018. Naše članice pa so pripravile tudi spletno delavnico z naslovom »Voščilnica, zvonijo lepe želje«, ki je nastala ob pomoči mentorice Veronike Mahovič. Celoten program festivala si lahko ogledate na spletnih platformah: - Facebook: www.facebook.com/igrajsezmano/ - Instagram: www.instagram.com/igraj_se_z_mano/ -Youtube: www.youtube.com/igrajsezmano Oba posnetka pa seveda objavljamo tudi na naših spletnih mestih. Hvala Sari, Veroniki ter vsem članom in članicam, ki ste soustvarjali program. Uživajte v ogledu posnetkov in nikoli ne pozabite na to, da se je v življenju pomembno igrati ne glede na naša leta. Ustvarjalna delavnica=> Plesna telovadba=> |
Kolesarjenje: Kuclarjev kamnolom
|
Kolesarji DCA smo tokrat poganjali pedala do Kuclarjevega kamnoloma v Lesnem Brdu. Zbirno mesto je bilo pred Iskro na Viču. Zaradi napovedi spremenljivega vremena so kolesarjenje odpovedali 4 kolesarji. Pot smo začeli po znani Novi poti, ki je zelo primerna za kolesarjenje. Po Novi poti smo prišli v Vnanje Gorice in od tam v Notranje Gorice, kjer smo si privoščili kratek postanek za kavico, kajti črni oblaki iz Notranjske so nas priganjali.
Od Notranjih Goric smo takoj zavili desno na Lukovico. Od tam pa po kolesarski stezi Tržaške ceste mimo Loga, Dragomera v Lesno Brdo. Lesno Brdo je razgibano naselje. Na južnem pobočju leži Kuclarjev kamnolom do katerega vodi kratek strm klanec. Znan je po črnem apnencu, ki so ga 150 let uporabljali kot gradbeni material imenovan črni apnenec. Posebej dragocen je bil za izdelavo bogatih in slikovito obdelanih portalov, s katerimi so ljudje že od nekdaj opisovali, kdo prebiva v stavbi in kaj počne. V lapornih plasteh Spodnjega kamnoloma si je moč ogledati 25 vrst plamenom, predvsem školjk. Del kamnoloma je geološka znamenitost, ki zaradi geoloških in fosilnih posebnosti sodi med bisere slovenske naravne dediščine. Od Kuclarjevega kamnoloma smo kolesarili do Drenovega griča. Zaradi spremenljivega vremena z vetrom in rahlim dežjem smo nekajkrat za kratek čas vedrili pod drevesi. Od Drenovega griča proti Lesnemu Brdu smo šli tokrat po severni strani, spet smo se vzpenjali v klanec mimo Špičastega griča na cesto, ki povezuje Horjul in Dobravo. V Podolnici se je vreme izboljšalo, tako da nam je v prihodu v Ljubljano že posijalo sonce. Prevozili smo slabih šestdeset kilometrov. Vsem udeležencem hvala za potrpljenje in prijeten dan. Jakob, prostovoljec DCA Več fotografij=> |
Vandrovčki na Kamniškem gradu
|
Vandrovčki DCA smo odšli z vlakom do Kamnika in nato peš do kamniškega gradu. Pot je kar malce naporna, ampak z dobro voljo smo prehodili pot do vrha brez problema.
Privoščili smo si dobro jedačo in pijačo, se nasmejali, naklepetali in odpravili nazaj do Kamnika in nato z vlakom do Ljubljane. V Kamniku smo srečali DCA-jevko Ljubo, ki je pot od Ljubljane do Kamnika prevozila s kolesom. Veseli in polni novih vtisov smo se razšli in odšli vsak svojo pot. Branka, članica in prostovoljka DCA Več fotografij=> |
