Kolesarjenje DCA Ljubljana,
|
Tudi v poletni vročini kolesarji DCA kolesarimo, zato krenemo iz zbirnega mesta že ob 8.00 zjutraj. Za kolesarski izlet v Tunjice smo krenili iz zbirnega mesta BTC. Zbralo se nas je 12. Potek poti je potekal tako: Ljubljana - Šentjakob - Podgorica - Dragomelj - Mala Loka - Prelog - Gorjuša - Dob - Češenik - Turnše - Radomlje - Voljči Potok - Kamnik - Tunjice - Tunjiška Mlaka - Košiše - Zalog - Lahovče - Vodice - Skaručna - Povodje - Šmartno pod Šmarno goro - Tacen - Vižmarje - Lj. Šiška.
V Tunjicah smo si ogledali Naravni zdravilni gaj Tunjice, ki se nahaja sredi gozda na zemljišču 10000 m2, kjer se v blagem naklonu zvrsti več energijskih centrov in izvir žive vode. Ogledali smo si tudi cerkev Sv. Ane. Cerkev Sv. Ane je božjepotna cerkev, ki stoji na Vinskem vrhu nad Tunjicami. Zgrajena je v poznobaročnem slogu. Če smo se do Tunjic vzpenjali, smo iz Tunjic proti Zalogu kolesarili navzdol po lepi asfaltirani gozdni cesti. To je bil užitek kolesarjenja. Iz Zaloga pri Cerkljah smo zavili po bližnjici do Lahovče in nato do Vodic. V Ljubljano smo prišli malo čez 13 uro. Prevozili smo 80 km. Več fotografij=> Jakob, prostovoljec DCA |
Podelitev priznanj na prireditvi
|
Včeraj je v Kongresnem centru Brdo potekala zaključna prireditev natečaja Prostovoljec leta 2021, ki ga organizira Mladinski svet Slovenije (MSS) Prireditev je gostil častni pokrovitelj projekta Prostovoljec leta predsednik Republike Slovenije Borut Pahor, ki je že deseto leto častni pokrovitelj natečaja in je imel na prireditvi slavnostni nagovor, v katerem je med drugim dejal »Ko stojim pred vami in vam gledam v oči, vidim svet, kakršen bi moral biti. Svet, utemeljen na solidarnosti, sodelovanju, sočutju, človeški toplini in nesebičnosti. Svet, v katerem nihče ne bo ostal zadaj, saj se bo vedno našla roka, ki mu bo pomagala, da nadaljuje svojo pot.«
Čestitamo našim prostovoljkam in prostovoljcu, Jerneju Černicu, Andrejki Fatur Videtič, Doroteji Grager, Muhibi Jušič, Joži Kos, Danici Krempl, Uršuli Vreček in Vandi Žužek, ki so za sodelovanje v natečaju prijeli priznanje. Iskreno se vam zahvaljujemo za vaš čas in nesebično pripravljenost deliti vaše znanje in toplino, s katerimi soustvarjate program DCA. Ponosni smo, da ste naši sodelavci! Več fotografij=> |
Pohodništvo DCA,
|
Na Dan državnosti je v krajih občine Škofljica potekal že 26. pohod po Svarunovi poti. Velika skupina pohodnikov smo se zjutraj formirali v dve skupini in se pod vodstvom organizatorjev podali na pot. Seveda so pot mnogi prehodili izven organiziranih skupin, saj so mnoge čakale še tekaške, kolesarske ali družinske popoldanske obveznosti. Mnogo zanimivosti smo izvedeli na postankih ob poti, kje so nas domačini pogostili z vsemi mogočimi dobrotami. Že na Zalogu nas je pričakala baronica z dvorca Lisičje in v rojstnem kraju Janeza Primica Nepomuka, slovenskega razsvetljenskega pesnika, prevajalca, pisatelja in profesorja povedala veliko zanimivosti o njem. Naslednji postanek v vasici Blato je bil za osvežitev in kaj sladkega za pod zob, kar na pravem mestu. Na Dreniku pa nas je kot višek degustacij čakala lanena potica, starodobniki in Olga Marguč, največja poznavalka lanu tega območja, ki nam je o tej industrijski rastlini natrosila toliko novega, da smo se druga skupina pri njej zadržali kar predolgo. Sledil je višek pohoda, ko nas je na Gradišču pričakal sam Svarun, glavni junak Finžgarjev povesti Pod svobodnim soncem. Obvezno fotografiranje z njim in ob tem nam je povedal od kje je prišel in kam je namenjen. Nas je pot vodila še na najvišjo točko – Vrh nad Želimljami, kjer smo v cerkvici Sv Petra doživeli uro zgodovine o njej in svetnicah, ki krasijo njeno notranjost. Seveda smo morali še v dolino, kjer je v Želimljem služboval in pod mogočno lipo pisal slovenski pisatelj, dramatik, prevajalec in duhovnik Fran Saleški Finžgar. Čas nas je priganjal in namesto 23 km dolge poti, smo pohod zaključili kar po 15 km, saj smo imeli zagotovljen prevoz do izhodišča pri Ruskovem kozolcu na Škofljici, kje so za krajši kulturni program s pesmijo poskrbeli Ljudski pevci Škurh z Društva upokojencev Škofljica. Pohoda se je udeležila tudi skupinica Ukrajinskih deklet, ki je morala zaradi vojne zapustiti svoje domove in živijo pri sorodnikih v Ljubljani.
Zapisal Franci Hrastar 25. junija 2022 Več fotografij=> |
Kolesarjenje DCA,
|
Ta četrtek smo kolesarji DCA imeli pravo hribovsko turo. Pot je potekala: Lj.Prule - Matena - Iška Loka - Ig - Kremenica - Sarsko - Klada - Golo - Visoko - Zapotok - Osredek - Centa - Purkače - Sekerišče - Krvava Peč - Strletje - Pečki - Rob - Dolščaki - Knej - Podlog - Rašica - Ponikve - Škocjan - Gradež - Turjak - Želimlje - Škofljica - Lavrica - Ljubljana.
Pot smo pričeli iz Špice. Prvi precej strm klanec se je začel, ko smo zavili iz glavne ceste v smeri proti Sarskem. Od vasi Klada proti Golem pa se je začel pravi ubijalski klanec s 18% naklonom, ki je kolesarje brez E pomoči precej namočil. Prvič smo kolesarili skozi hribovske vasi oz. zaselke Centa, Purkače, Sekerišče, Strletje, Pečki, Krvava Peč. Nad Krvavo Pečjo so Krvavške pečine in cerkev Sv. Lenarta. V nekdanji šoli je tudi Dom veteranov vojne za Slovenijo. Skozi Krvavo Peč poteka tudi Evropska peš pot E 6. Iz Krvave Peči smo nadaljevali proti Robu, Rašici in Ponikvami, kjer smo se v lokalu Adam okrepčali. Iz Ponikve smo zavili na označeno kolesarsko pot, ki je vodila v Škocjan in naprej proti Turjaku. Iz Turjaka smo nadaljevali pot po serpentinasti cesti proti Želimljam. Do Ljubljane smo potrebovali dobrih pol ure. Kolesarili smo po petih občinah: MOL, Ig, Velike Lašče, Videm Dobrepolje, Škofljica. Prevozili smo 80 km in premagali 900 m višinske razlike. Jakob, prostovoljec DCA |
Pohodništvo DCA
|
Vandrovčki DCA smo se v sredo, ko je naš dan za pohajkovanje odpeljali z mestnim avtobusom proti Podpeškemu jezeru. Odločili smo se za daljši pohod do cerkve Sv. Tomaža. Nihče od nas še ni slišal za to lokacijo, zato nam je bila še bolj zanimiva. Po senci in ob klepetu smo prišli na cilj. Malo smo poklepetali, se odpočili, popili vodo, pomalicali in po senci prišli nazaj do izhodišča.
Zanimiva cerkev je podružnična cerkev župnije Preserje. Cerkev stoji na višini 569 m, na robu vasi Planinca. Njen nastanek sega najverjetneje v pozno 13. stoletje. Nabralo se je 12 km. Zapis in foto: Branka Lopič, članica in prostovoljka DCA Več fotografij=> |
Arhitektura Ljubljane od Emone do Plečnika
|
Na prvi poletni dan nas je etnologinja in umetnostna zgodovinarka, Ana Vrhovec, popeljala po poteh Plečnikove Ljubljane. Bilo je zelo zanimivo, poučno in zabavno. Kljub vročemu dopoldnevu nam je uspelo videti in izvedeti marsikaj kar se nismo slišali. Naša prijazna vodička se je res potrudila in hvala ji. Vsem želim mirno kresno noč, polno čarovnije, mladostne energije in lepo poletje.
Alenka Molk, članica DCA |
Razstava kvačkanih prtičkov v knjižnici Prežihov Voranc
|
V knjižnici Prežihov Voranc na Viču, smo sedaj že dobro poznani, saj tam pogosto razstavljamo izdelke naših članic in članov.
Članice, ki obiskujejo krožek ročnih del, so tokrat na ogled postavile kvačkane prtičke in šopke rož. Razstavo si lahko ogledate do konca julija. |
MAVRIČNI MESEC IN CERTIFIKAT LGBT PRIJAZNA ORGANIZACIJA
|
Dnevni centri aktivnosti za starejše Ljubljana, kot nosilci certifikata LGBT prijazno, se zavzemamo za vzpostavitev vključujočega prostora za vse člane in zaposlene, neglede na spolno usmerjenost, leta, raso ter druge osebne okoliščine. Letos smo se zato priključili akciji Mavrični mesec, mesec ozaveščanja o pravicah LGBT+ oseb. V pisarnah vseh naših centrov imamo zato izobešeno mavrično zastavico, ki predstavlja našo podporo LGBT+ skupnosti. Zavedamo se, da je homoseksualnost med starejšimi (pre)pogosto tabu tema, prežeta z mnogimi stereotipi in globoko diskriminacijo. »Starejši geji in lezbijke so ena od najbolj nevidnih socialnih skupin, saj doživljajo dvojno nevidnost: v zahodnih družbah, ki slavi mladost, so nevidni kot starejši in kot starejši istospolno usmerjeni. (Maljevac, Kuhar in Švab, 2021). Nevidnost ohranja in poganja diskriminacijo, ki se kaže v slabšem duševnem zdravju, slabši zdravstveni in socialni oskrbi starejših LGBT+ oseb.
Vse bolj je pomembno, da kot družba stopimo skupaj, govorimo o naših razlikah in te tudi sprejemamo saj le tako bomo lahko dosegli prave spremembe, ki bodo vodile v boljšo prihodnost za vse. Vir: Revija Socialno delo letnik 61, št. 1. Dosegljivo na: https://www.revija-socialnodelo.si |
Kolesarjenje DCA Ljubljana,
|
Zanimiva krožna kolesarska pot, ki je kolesarje DCA popeljala pod jugozahodne obronke Jelovice in na Jamnik od koder smo uživali v enem izmed najlepših razgledov na Kranjsko - Sorško polje.
Kolesarsko pot smo, kot običajno, pričeli iz Ljubljane v Kranj nato v Naklo in Podbrezje. Iz glavne ceste v Podbrezju smo zavili levo za Podnart in Kropo. Ko smo prikolesarili v Kropo, nas je pot pripeljala naravnost na Glavni trg ali Plac. Ustavili smo se v gostilni Pr Kovač, kjer smo se okrepčali in odžejali. Na trgu smo si ogledali fužinarske hiše v Kropo, ki so večinoma dvonadstropne stanovanjske stavbe s pročeljem obrnjena proti potoku Kroparica in cesti, zadaj pa naslonjena na strmi breg. Kropa slovi po železarski in kovaški dejavnosti. Bogata zapuščina ročnega kovanja žebljev in umetniškega kovanja je izpričana v Kovaškem muzeju v Kropi. Prav na koncu kraja so ob cesti na Jamnik ostanki talilne peči iz 14. stol., kjer smo si jo ogledali. Peč imenovana Slovenska peč je najstarejša ohranjena talilnica železa v Sloveniji. Pot smo nadaljevali skozi vas in sredi vasi zavili desno čez most, nato levo pri smerokazu za Jamnik. Cesta se je proti Jamniku vseskozi vzpenjala, naklon pa je do vrha 5 - 6 km, klanca kar 10 - 12%. Malo pred vrhom smo se oddahnili in si privoščili pogled na cerkev Sv. Primoža. Jamnik je res čudovit greben, ki leži na nadmorski višini 831 m. Po kratkem počitku na vrhu smo nadaljevali pot proti Dražgošam. V vasi Lajše smo zavili levo proti Selcam. Cesta se je strmo spuščala in smo v slabih 15 min prikolesarili do glavne ceste ki povezuje Železnike s Škofjo Loko. V Škofjo Loko smo prispeli relativno hitro, ker se je cesta rahlo spuščala. Iz Škofje Loke proti Medvodam pa smo kolesarili po nam znani cesti mimo Pungerta, Gosteče, Sora, Rakovnik, Vaše, Goričane. Iz Medvod pa smo vrteli pedala proti Mednem, Stanežičah in že smo bili na Celovški cesti v Ljubljani. Pot je bila kar naporna saj smo bili na kolesu cca 7 ur in prevozili 100 kilometrov. Jakob, prostovoljec DCA Več fotografij=> |
Koža ni roža
|
Preden se odpravimo na dopust in se predamo brezkrbnosti in božanju sončnih žarkov je prav, da se podučimo o tem kako si zaščititi kožo. Vse o pravilni zaščiti kože in nevarnostim, ki jih s sabo prinaša pretirano izpostavljanje sončnim žarkom, nam je povedala dipl. m.s. Karmen Seljak, iz ZD Vič. Hvala za vse koristne informacije, ki nam bodo v teh vročih dneh prišle zelo prav.
|
Letovanje Žusterna, peti dan,
|
Kar je lepo, hitro mine. Danes se odpravljamo proti domu. Zjutraj smo čas izkoristili še za zadnje kopanje, sprehod ob morju, manjkala pa ni niti jutranja telovadba. Na poti smo se ustavili v Marezigah, kjer smo lahko poizkusili vino, vinsko tortico, sladoled in še marsikaj drugega. Tudi razgled je bil fenomenalen. Ob tej priložnosti se iskreno zahvaljujemo vsem prostovoljcem, ki so tudi na letovanju obogatili naš program.
Celotno izkušnjo letovanja lahko opišemo kot prelep, dopustniški preplet bogatih izkušenj, s katerimi smo se med sabo še bolj povezali. Hvala vsem za pozitivno izkušnjo. Drugo leto pa spet. |
Letovanje Žusterna, četrti dan
|
Juhuhu, še vedno smo ob lepi slovenski obali:). Kot je sedaj že naš jutranji ritual smo se na aktiven dan pripravili z jutranjo telovadbo. Sledila je še joga, vodna aerobika in sprehod do Kopra, kjer smo si po zagotovilu domačinov privoščili najboljši sladoled na svetu. Njami, naše brbončice so res predle od zadovoljstva. Uživali smo v soncu, kopanju in veseli družbi. V popoldanskih urah je sledil chi gong in rajanje na zaključnem večeru. Za uverturo v večerno dogajanje je poskrbela Lidija, ki nas je z jogo smeha vse spravila v dobro voljo. Dobra glasba, ples in druženje sta se zavlekla v čas, ko so tudi že v hotelu začele ugašati luči. Jutri se bomo na poti v Ljubljano ustavili na prav posebnem mestu, ki pa naj zaenkrat ostane skrivnost. Več vam povemo jutri.
Več fotografij=> |
Letovanja Žusterna, tretji dan
|
Današnji dan je bil še posebej pester. Kot vsako jutro smo se prebudili z jutranjo telovadbo in okusnim zajtrkom. Sara je poskrbela, da smo vse odvečne kalorije izgubili ob dinamični aerobiki v bazenu. Polni pričakovanj prav posebnega obiska pohodniške skupine Vandrovčki, smo si čas krajšali z ustvarjalnimi delavnicami, ki jih je vodila Branka. Pod spretnimi prsti naših članic so nastale lične škatlice in unikatni kamenčki. Sledilo je veselo snidenje in kopanje z Vandrovči, ki so temu dnevu dali poseben pečat. Skupaj smo se po pešpoti odpravili v Koper, kjer sta nas pričakali Anja in mami Marina. Kot domačinki sta nam na uro dolgem vodenem ogledu povedali veliko zanimivosti o tem prelepem, obmorskem mestu. Pošteno smo morali pospešiti korak, da smo ob 18. uri ujeli začetek proslave ob 12. rojstnem dnevu CDA Koper. Naši prijatelji so nas v dnevnem centru zelo lepo sprejeli, proslavi pa je sledila pogostitev in druženje ob plesu. Nikakor se nam ni mudilo v hotel, zato smo si na koncu izborili še zadnjo pesem. Energija je bila res prava! CDA - ju Koper ob tej priliki iskreno čestitamo za rojstni dan in jim želimo uspešno delo še naprej. Ob romantični morski promenadi smo naredili še zadnjo fotko ob barvni fontani. Bolj utrujeni smo le našli pot v svoje sobe, najbolj energične pa je prazna postelja čakala še dolgo v noč.
Več fotografij=> |
Letovanje Žusterna - drugi dan
|
Dca-jevci smo nadvse aktivno preživeli tudi drugi dan letovanja. Razvajalo nas je sonce, morje se je ogrelo na 23 stopinj, zato smo se vsi lahko pošteno osvežili v morski vodi. Bazenski kompleks, morje, krasne sprehajalne poti in pester program je vsakemu izmed prisotnih omogočal pestro izbiro. Zgodaj zjutraj smo se na jutranji telovadbi razgibali z Nado, kmalu zatem se nas je cela četica podala na pohod do Izole, s Saro smo se razgibali na vodni aerobiki, možgančke pa smo si krajšali tudi z igranjem taroka. V popoldanskem času smo se sprostili še ob EFT-u z Jožico in jogi z Nado. Sledila je obilna večerja in filmski večer na katerem smo si na velikem platnu ogledali film "Legende v Vegasu".
Pošiljamo vam objem in lep morski pozdrav. Jutri se bomo udeležili praznovanja CDA Koper, kjer se nam bo pridružila tudi pohodniška skupina Vandrovčki. Juhuhu, se že veselimo:). Več fotografij=> |
Vaje za vadbo spomina in zbranosti
|
V sodelovanju z Gerontološkim društvom smo izpeljali še zadnji dve delavnici v sklopu brezplačnih delavnic, Vaje za vadbo spomina in zbranosti. S pomočjo študentke socialne gerontologije, so člani reševali knjižico z vajami, ki nam pomagajo, da načrtno aktiviramo možganske celice. Miselna aktivnost pa je bistvenega pomena za zdravo in aktivno staranje. Zahvaljujemo se Gerontološkemu društvu za vseh sedem izpeljanih delavnic.
|
Letovanje - Žusterna
|
Ob devetih smo krenili iz Dolgega mosta novim dogodivščinam naproti. Pot nas je najprej ponesla v Piran, kjer smo se nadihali svežega morskega zraka, popili kavico, se okrepčali, od tam pa pot nadaljevali v hotel Žusterna. Namestili smo se v prijetno ohlajenih sobah, malo počivali, nato pa aktivno kot znamo le DCA-jevci krenili k morju, se okopali in uživali v prijetni družbi. Ob 17.00 smo se z Darinko sproščali ob chi gongu in uživali ob zavedanju, da smo prav zares na morju. Sledila je okusna in obilna večerja, po njej pa še družabni večer z bingom. Da pa pridobitev nagrad ne bila tako preprosta, smo si čas popestrili s prav posebnimi nalogami. Naključno izžrebane številke, so prinašale popestritev v obliki plesa makarene, petja, izviti pa smo se morali tudi iz zapletenega gordijskega vozla. Prvi trije, ki so napolnili bingo listek z vsemi številkami, so prejeli privlačne nagrade. Dan smo tako zaključili nasmejani, prijetno utrujeni in polni pričakovanj.
Več fotografij=> |
Pevski zbor Livada v Deos Črnuče
|
Ljudski pevci, ki pod mentorstvom Jožice Volk, prepevajo v DCA Tržaška, so po dolgem času lahko s prepavanjem spet popestili vsakdan stanovalcev doma starejših občanov. Tokrat smo obiskali DEOS Center starejših Črnuče. Z venčkom ljudskih pesmi in recitacijami smo se predstavili v 45 minut trajajočem programu. Veseli smo bili, ker je marsikdo od stanovalcev doma veselo prepeval z nami.
Hvala Deos Črnuče za prijazen sprejem. Več fotografij=> |
SLIKARSKA RAZSTAVA
|
Splošno mnenje je, da ljubiteljski slikarji ustvarjamo samo rože. Naša skupina Mešana tehnika, ki ustvarjamo v DCA Povšetova, pod vodstvom ga. Ede Černelč, ta mit čisto zanika. Pri svojem delu uporabljamo domišljijo, akrilne barve, akvarelne barvice vrvice, vrv akrilno maso, časopis pa še marsikaj se najde, predvsem pa uživamo v delu in druženju. V slabih dveh mesecih smo ustvarili kar nekaj novih slik. Ogledate si jih lahko vsak dan v času odprtja DCA Povšetova.
Foto in zapis: Branka Lopič, članica in prostovoljka DCA Več fotografij=> |
|
V okviru tečaja italijanskega jezika v Zalogu smo v četrtek, 10. 6., gostili Renata, posebnega gosta iz Italije. Pripravili smo pravo italijansko kavico iz "kafetjere" in v italijanskem jeziku poklepetali z gospodom Renatom. Tako smo imeli priložnost utrditi in v praksi pokazati vse znanje, ki smo ga tekom leta pridobili na urah italijanščine. Kljub začetni tremi smo se hitro sprostili in odprli veliko zanimivih tem, nekaj članov pa se nam je pridružilo celo preko spleta. Po kar dveh urah klepeta še kar ni zmanjkalo tem za prijeten pogovor. Gospodu Renatu se lepo zahvaljujemo za obisk, z veseljem ga bomo še gostili.
|
Una visita a Trieste,
|
Pred začetkom poletnih dopustov smo se z začetno skupino italijanskega jezika iz DCA Zalog podali na izlet v Trst. Nasmejano poletno sonce je naznanilo naš prihod v Trst. Izlet smo pričeli na glavnem trgu nato pa smo se podali na raziskovanje ulic v mestnem jedru, ogledali smo si vse zanimivosti in seveda izlet zaključili ob tipični italijanski kavi v znameniti kavarni Caffè degli Specchi.
Jernej Černic, prostovoljec DCA |
Firbcologi na obisku male šole filma
|
Na delavnici mala šola filma, kjer se naši člani in članice pod vodstvom prostovoljke Kaje Pregrat, učijo snemanja filmov, smo imeli prav poseben obisk.
Iz RTV Slovenija, oddaje Firbcologi, nas je namreč obiskala prava filmska ekipa, z dvema nadobudnima firbcologoma Saro in Jakobom. V zabavnem in sproščenem vzdušju smo posneli del oddaje Firbcologi, ki si jo bo na RTV Slovenija mogoče ogledati v jeseni. Uživali smo v opazovanju kako poteka profesionalno snemanje in ugotavljali, da se v vlogah "filmskih zvezd" prav dobro znajdemo. Hvala ekipi RTV za obisk in izkušnjo, ki so jo bomo vsi zapomnili. Več fotografij=> |
Pohodništvo DCA,
|
V torek, 7. 6., smo se podali na pohod na Dolenjsko. Povzpeli smo se iz Mokronoga na posestvo Pule, si ogledali znamenitosti, uživali v panorami in se odpravili naprej po gozdni poti. Nad vasjo Dol smo izstopili iz gozda in se naužili lepih razgledov po dolenjskih gričih. Zatem smo se spustili v dolino potoka, ki se zaključuje z izvirom tople vode. Tukaj smo se tudi okopali. Skozi celotno traso nas je spremljalo razdejanje po hudem viharju s točo, ki je prizadelo te kraje pred nekaj dnevi. Pohod smo zaključili v vaški gostilni z odločno enolončnico.
Zapisal: Marko Černetič, član in prostovoljec DCA Foto: Barbara Kregar Več fotografij=> |
Vaje za vadbo spomina in zbranosti
|
V sodelovanju z Gerontološkim društvom nadaljujemo z delavnicami Vaje za vadbo spomina in zbranosti. Prejšnji teden smo kar v treh centrih izvedli delavnice s katerimi smo dodobra strenirali naše sive celice. Odločno pripravljene in izvedene vaje so bile raznolike ter zabavne, vsak udeleženec pa je dobil tudi knjižico z vajami. Vsi, ki ste zamudili vaje, imate še jutri, 7. 6., priložnost se udeležiti delavnice in sicer v našem centru na Rudniku ob 9.30 in v petek ob 9.00 v DCA-ju na Povšetovi. Lepo vabljeni!
|
Razstava Marjane Menninger v DCA Gosposvetska junij 2022 |
Umetnica, ki je pri svojem slikanju zelo natančna in ustvarjalna, slika na lokaciji DCA Gosposvetske že vrsto let. Njene slike ne nastajajo takoj. Morda je ena izmed najbolj natančnih umetnic slikarskih skupin v DCA-jih, vendar je čakanje vredno, saj njene slike nastajajo tako enkratno, da včasih nimaš besed, Njene oči se sprehajajo po naravi, kakor tudi po obrazih, tihožitjih večina v tehniki akril. Pravi, da ne zna hitro slikati in tudi ne zna risati drugače. Ona je slikarka preteklosti in istočasno prihodnosti. Vse moderne fotografije bodo v stoletjih zamrznjene in bodo uničene, njene slike pa bodo ostale večno.
Zelo cenim njeno delo in me vsakič preseneti. Na razstavi je del njenih slik, ki so nastajale v zadnjih letih njene umetniške poti. Mentor: Vanda Žužek |
Vandrovčki na pohodu po PST
|
Vandrovčki DCA smo se odločili, da prehodimo del poti po PST, mimo fakultet na Viču, nato ob živalskem vrtu in nazaj na izhodišče ob Koseški bajer. Sledila je kavica in klepet.
Lepo preživet dan. Nabralo se je kar 9 km. Zapis in foto: Branka Lopič, članica in prostovoljka DCA Več fotografij=> |
Sodelovali smo na prireditvi ob dnevu četrtne skupnosti Dravlje
|
V petek, 27. maja, smo ponovno sodelovali na prireditvi ob dnevu četrtne skupnosti Dravlje in v veselem vzdušju preživeli sončno popoldne pred domom krajanov Dravlje.
Naši ustvarjalki sta obiskovalcem prireditve z zavzetostjo, veliko humorja in igrivosti predstavljali naš program in umetnine, ki nastajajo med našimi ustvarjalnimi delavnicami. Hvala Cvetka in Milena, ker s srčnostjo delita svoje izkušnje in ponosno zastopata barve DCA! |
Festival Igraj se z mano
|
Lep, sončen, zadnji petek v mesecu maju smo DCA-jevci preživeli na Kongresnem trgu, kjer se je odvijal 16. Mednarodni festival Igraj se z mano. Kot vsako leto sta glavna organizatorja festivala Center Janeza Levca Ljubljana in Društvo za kulturo inkluzije pripravila pester program, ki je trajal od 25.5. do 28.5.2022.
Prav vsake njihove prireditve se udeleži veliko število vrtcev, šol, zavodov, različnih organizacij in tudi posameznikov, ki celemu svetu skupaj dokazujemo, da smo sposobni v igrivem vzdušju presegati vse razlike, tabuje, pomisleke in stereotipe. Med številnimi delavnicami smo tudi mi pod vodstvom prostovoljke Marjane Kromek ustvarjali unikatne, pisane fraktale. Obiskovalci vseh starosti so imeli možnost skozi barvanje in risanje fraktalov na papir izliti košček sebe. Na Janezovem odru, pa so se naše članice predstavile s plesno telovadbo, trebušne plesalke Tulipan, pa z energičnim ciganskim plesom. Z obema nastopoma smo obiskovalcem festivala predajali sporočilo, da je tretje življenjske obdobje lepo, aktivno, kreativno in polno veselja. Hvala organizatorjem, vsem našim prostovoljkam, nastopajočim, obiskovalcem in gledalcem. Skupaj smo si pričarali čudovit, igriv dan. Naslednje leto pa se ponovno vidimo. Več fotografij=> Posnetki:
|
Kolesarjenje DCA Ljubljana, Vrh Sv. Treh Kraljev, 26. maj 2022 |
Kolesarji DCA smo ta četrtek osvojili Vrh Sv. Treh Kraljev.
Vrh Sv. Treh Kraljev se nahaja v Rovtarskem hribovju med Logatcem in Žirem ter leži na nadmorski višini 884 m. Na samem vrhu se nahaja cerkev Sv. Treh Kraljev in pokopališče. Je izredno lepa razgledna točka, kjer se lepo vidijo Julijske Alpe, je lep razgled na Škofjeloške, Cerkljanske in Idrijske hribe. Pod samim vrhom se nahaja planinska koča. Do koče smo kolesarili po strmi asfaltirani poti. Po kratki nevihti s dežjem smo se zatekli pod leseni nadstrešek z mizami, kjer smo se odpočili in pojedli Egonove miške. Nazaj smo kolesarili po drugi poti mimo Rovt, Logatca .... Sicer pa je bil potek kolesarske ture: Ljubljana- Stranska vas - Šujica - Gabrje - Hrastenice - Belica - Dvor - Polhov Gradec - Briše - Butajnova - Šentjošt - Smrečje - Vrh Sv. Treh Kraljev - Hlevni vrh - Rovte - Logatec - Vrhnika - Drenov grič - Brezovica - Ljubljana. Naredili smo 90 km in 888 višinskih metrov. Jakob, prostovoljec DCA |
Popoldne z Igroteko, knjižnica dr. France Škerlj
|
Pred knjižnico v BS3 je potekalo tradicionalno druženje, poslušali smo pravljice, se preizkusili v različnih družabnih igrah in si vzeli čas za ustvarjanje. Tudi Dca-jevci smo sodelovali, tokrat smo pripravili delavnico z naslovom Igrivo v pomlad, s tehniko origami, smo izdelali smo preproste metuljčke. Da metuljem ne bo dolgčas, smo jim za družbo naredili pisane ptice. Vmes smo še kaj narisali in pobarvali. Kljub vročini smo se imeli zelo fino.
|
Veseli dan prostovoljstva
|
Na Prešernovem trgu je bilo spet živahno. Potekal je Veseli dan prostovoljstva, namen katerega je praznovanje prostovoljstva in prostovoljskih organizacij. Predstavile so se organizacije iz vse
Slovenije. Na stojnici DCA sta informacije posredovali študentki Lora Ana in Daša, za kar se jima iskreno zahvaljujemo. |
PIKNIK DCA,
|
Po (pre)dolgem premoru smo se letos končno ponovno naplesali in poveselili na tradicionalnem DCA pikniku v Mostecu. Vzdušje je bilo odlično in tudi vreme nas je razvajalo. Letos smo izpeljali zabavni in kulturni program, kjer sta se nam predstavila pevska zbora iz DCA Gosposvetska in Tržaška ter Duo Vem iz DCA Puhova S svojimi boki so nas zapeljale tudi trebušne plesalke Tulipan iz DCA Gosposvetska. Za zabavni del je poskrbel DJ Srečko, ki je z najboljšimi glasbenimi hiti prav vsakega privabil na plesišče. Imeli smo se odločno in komaj čakamo, da ponovimo.
Več fotografij in posnetki=> |
CLAUSTRA ALPIUM IULIARUM* ali zaključni izlet »LATINCEV«
|
V sredo, 25. 5. 2022, smo se še zadnjič pred (težko zasluženimi?!) počitnicami zbrali »latinci«. Cilj izleta je bil, da spoznamo in si ogledamo del rimske gradbene dediščine na naših tleh, in sicer Claustra Alpium Iuliarum – zapore Julijskih Alp, utrjen sistem, namenjen obrambi pred vdori barbarov z vzhoda v Italijo.
Po nujni jutranji kavici v Mansio Longatico oz. Logatcu smo se ustavili v Lanišču in si ogledali rekonstrukcijo rimske utrdbe, ki je bila del že omenjenega obrabnega sistema, naš zgodovinar Jože pa nam je predstavil zgodovino Rimljanov na naših tleh. Potem smo se odpeljali do Hrušice (lat. Ad Pirum). To je bila velika utrdba, znotraj katere je bil prostor za marsikaj, saj je v njej živelo tudi po 500 vojakov. Obhodili smo ostanke obzidja in si skušali zamisliti, kako so znotraj njega živeli vojaki, kako so se v njej ustavljale trgovske karavane, popotniki … Po tem podvigu smo se lotili dobrot, ki so jih pripravile naše sošolke: figovega kruha, porove pite, potice, suhe salame, polnjenih datljev. Čeprav hrana ni bila čisto avtentična, smo jo z veseljem pospravili. Nekaj težkih kapelj dežja je pospešilo naš odhod proti Ajdovščini. Castra (trdnjava) je bila pomembno vojaško središče s stalno vojaško posadko in poveljstvom ob cesti iz Ogleja čez Hrušico do Emone. Tu je najbolj ohranjeno rimsko obzidje v Sloveniji, vključno s 14 oziroma po zadnjih odkritjih celo 15 obrambnimi stolpi. Znotraj obzidja je bilo veliko najrazličnejših delavnic, ki so bile potrebne za vzdrževanje vojske. Z obhodom obzidja smo tudi zaključili zgodovinski del izleta, nadaljevali pa najprej nekateri v Pilonovi galeriji, drugi ob hladnem pivu, vsi skupaj pa potem v Lični hiši ob pokušanju res dobrih sirov, ki jih na Sinjem vrhu izdeluje lastnik Lične hiše David. Izlet smo zaključili v Vipavi pri Marjanci in njenem odličnem sladoledu. Nihče od nas ni med vožnjo domov zbral toliko moči oziroma poguma, da bi se v imenu vseh zahvalil naši Živi za vsa njena prizadevanja in potrpežljivost z nami skozi vse leto, pa ji zdaj jaz pravim: HVALA, ŽIVA! Zapisala: Darinka Ilovar Foto: Alenka, Rožica, Tatjana, Živa Več fotografij=> |
Premiera komedije Resno moteni,
|
Končno smo dočakali premiero najnovejše komedije dramske skupine Božekako, ki deluje v DCA Tržaška. Po dolgem premoru so poskrbeli, da se je dobro uro in pol celotna kulturna dvorana Centra Zalog prav krepko nasmejala. Odlična komedija Resno moteni avtorja Laurenta Buffieja se dogaja v Franciji, v psihiatrični ordinaciji dr. Sterna. Dogajanje sledi srečanju šestih likov, vsak ima specifično težavo, ki je predstavljena na humoristični način. Skozi splet komičnih situacij pridemo do končnega preobrata, ki pa naj ostane skrivnost, saj si boste vsi, ki ste komedijo zamudili, v jeseni lahko ponovno ogledali predstavo na odru Centra Zalog.
Posnetek=> |
Dobra drža
|
Tokrat nas je obiskala Jahnavi Vaishnav, dipl.fiziot., iz ZD Ljubljana. Pogovarjali smo se o tem kaj lahko naredimo, da se izognemo težavam s hrbtenico in na kakšen način si pomagamo, ko že imamo težave. Naučili smo se tudi nekaj praktičnih vaj, ki so lahko preventivne ali v pomoč, ko že imamo bolečine.
Naše srečanje je bilo silno prijetno in koristno. Hvala ge. Jahnavi in ZD Vič za obisk. |
Pohodništvo DCA,
|
Vandrovčki DCA smo se z vlakom odpeljali v Brežice. Z lokalno vodičko smo raziskovali mesto. Izvedeli smo veliko novega in zanimivega. V Posavskem gradu smo opazovali prelepo Viteško dvorano, kapelo in prekrasen primer baročnega posvetnega stenskega slikarstva na Slovenskem. Posavski muzej, ki domuje v gradu, predstavlja dediščino Posavja od najstarejših dni pa do danes. Z veseljem smo si ogledovali našo kulturno dediščino.
Sledilo je kosilo, druženje in klepet. Tudi na sladoled nismo pozabili. Bil je izvrsten. Na poti domov smo si na vlaku krajšali čas s smehom in veliko dobre volje. Kot bi mignil, smo že bili doma v Ljubljani. Tako je minil naš današnji dan mladosti. Zapis in foto: Branka Lopič, članica in prostovoljka DCA Več fotografij => |
Terensko slikanje Zajčja Dobrava,
|
Tokrat smo slikarsko delavnico preselili kar v Zajčjo Dobravo. Slikali smo gozdiček v zajčji dobravi v akrilu, akvarelu in v tehniki s akvarelnimi svinčniki.
Zapisala: Vanda Žužek Več fotografij=> |
PRAVLJIČNE URICE
|
Z velikim veseljem smo tokrat pravljično urico izvedli v živo, družili smo se z otroki prvega in tretjega razreda. Gospa Tanja je prebrala simpatično pravljico Kakaduji, ob kateri smo se zelo zabavali. Z gospo Marijo so otroci prijetno kramljali. Srečni, da smo skupaj, smo se dogovorili, da se naslednji teden zopet srečamo.
|
ZDRAVI OKUSI MEHIKE
|
Na tokratni kuharski delavnici smo pripravili Fahitas, originalno jed mehiških kavbojev iz 19.stoletja. Mehiška hrana je polna zelenjave, tako toplotno obdelane, kot tudi sveže. Temelji na tortiljah, ki jih nadevamo jih z zelenjavo, stročnicami, različnim mesom. Postrežemo jih z omakami, ki vsebujejo veliko sveže zelenjave (salsa roja, salsa verde, guacamole). Mehiška hrana je pogosto pekoča, pikantnost čilija pa blažimo z omakami iz mlečnih izdelkov.
Ob delu smo se zelo zabavali in pripravili okusno kosilo. Veselimo se naslednjih srečanj. |
Vaje za vadbo spomina in zbranosti
|
V sodelovanju z Gerontološkim društvom, bodo v vseh naših enotah potekale delavnice, na katerih bomo urili spomin. Led smo prebili v DCA Puhova in Gosposvetska, kjer sta Vaje za urjenje spomina in zbranosti, izvedli gospa Petra Boh, strokovna sodelavka Gerontološkega društva in študentki Manca in Nika.
V uvodnem delu delavnice so predstavile nekaj informacij o delovanju spomina, o vzrokih pozabljanja ter vlogi krepitve spomina in zbranosti, v drugem delu pa je sledilo vodeno reševanje vaj. Ob sproščenem reševanju vaj smo se zabavali in nekaj rešitev kar zapeli 😊. Hvala gospem Petri, Manci in Niki za uporabne nasvete in za knjižico skrbno pripravljenih vaj, s katerimi bomo urili spomin. |
Kako se znajdem v skrbi za svoje zdravje
|
Meta Žugič, upokojena fizioterapevtka, je naša prostovoljka že od samega začetka delovanja DCA-jev. Vedno znova je pripravljena deliti bogate izkušnje o tem kako lahko sami skrbimo za zdravje. Tudi tokrat je bilo tako. Meta je z veseljem odgovorila tudi na vsa naša vprašanja, ob koncu pa je vsem prisotnim podarila knjigo z naslovom Pogumno na pot, ki je njeno avtorsko delo.
Hvala Meti za njena vsestranska prizadevanja za delitev znanja o zdravem načinu življenja. |
Kolesarjenje DCA Ljubljana,
|
Po dveh letih smo kolesarji DCA spet kolesarili v bližini Stične.
Potek poti je bil: Ljubljana - Škofljica - Šmarje Sap - Cikava - Grosuplje - Praproče - Spodnje Blato - Peščenik - Višnja Gora - Stari trg - Zg. Draga - Stranska vas - Ivančna Gorica - Šentvid pri Stični - Šentpavel in nazaj preko Ivančne Gorice - Mala in Velika Loka - Žalna - Veliko Mlačevo - Grosuplje - Škofljica - Ljubljana. Šentvid pri Stični je znan po vsakoletnem Taboru pevskih zborov in muzikologa Stanka Vurnika. V vasi se nahaja tudi župnijska cerkev Sv. Vida. Zaradi kar dolge poti smo si kavico privoščili v Šparu Grosuplje. Ko smo prikolesarili v Šentvid pri Stični smo si ogledali osrednji trg ter napravili kar nekaj fotografij. Po ogledu sta nas Milica in Milan povabila na kosilo v njun vikend Šentpavel, ki je oddaljen le dober kilometer od Šentvida. Po jedači in pijači smo se morali odpočiti in poklepetali o marsičem. Kolesarji DCA se Milici in Milanu zahvaljujemo za prijazno gostoljubje. Iz Šentpavla smo krenili nazaj on 14.15 uri. Na cesti je bila malo večja ovira Višnjegorski klanec zlasti za tiste brez E pomoči. Prijetno kolesarjenju po spomladanskem soncu smo končali ob 16.45 uri. Kolesarski števec se je ustavil pri 85 km. Jakob, prostovoljec DCA |
POT KULTURNE DEDIŠČINE
|
Končalo se je šolsko leto. Kot se spodobi zaključiti takšno leto, smo si organizirali končni izlet. Smo zavzeti slušatelji, zato smo si tudi za ta izlet izbrali temo slovenščine.
Na dogovorjeni dan smo se odpeljali na Pot kulturne dediščine Žirovnica. Po poti smo se odpravili peš, kajti dan je bil ravno pravšen za sprehod. Obiskali smo rojstne hiše dr. Franceta Prešerna, Matije Čópa, Frana Saleškega Finžgarja in Janeza Jalna ter čebelnjak Antona Janše. Kaj nekaj mora biti na tem kraju, da so se tu rodili takšni veliki ljudje, pisatelji in pesniki, ki so močno zaznamovali našo preteklost? Pa niso bili vsi doma iz bogatih družin. To nam pove že sama zasnova in višina hiše. Dr. France Prešeren je bil doma iz premožne družine. To smo videli iz zasnove hiše, imela je namreč visoke strope in veliko črno kuhinjo, hiša F. S. Finžgarja pa je imela strope precej nižje. Zaradi ogrevanja. Oče F. S. Finžgarja je bil krojač in s tem je preživljal svojo družino. Zanimiva je zgodba, ko je mali Franc z nožem zarezal v mizo, da bi jo izrezljal. Oče je to videl, brez besed odšel iz hiše in se vrnil s sekiro: »Na Franc, s tem boš hitreje končal.« Zareza v mizi je še danes vidna. Sekire pa ni več. Rojstno hišo Janeza Jalna sedaj upravlja njegov pranečak, ki nam je pripovedoval o svojem prastricu. Vidi se, da v tem svojem hobiju zelo uživa; pripravlja kar nekaj knjig o njem. Čebelnjak Antona Janše stoji na vzpetinici med hišami in je delno ohranjen, delno pa renoviran. Najbolj so nas zanimale panjske končnice. Zelo so slikovite in raznolike. Izlet se je končal, kot se končati mora. Z dobro, dobro malico (obara in žganci ter štruklji) na Bledu. Kje drugje kot v šolskem hotelu, šolarji k šolarjem, hi hi. Vem, da bi radi izvedeli še kaj več o tej kulturni poti, zato vas vabim, da se na kakšen lep dan tudi vi odpravite na to pot. Želim vam veliko užitkov ob raziskovanju. Za poletno branje pa nam priporočam, da obnovimo znanje o delih naših velikanov. Jaz najprej brzim v knjižnico po Bobre in Pod svobodnim soncem. Zapisala Carmen Pihler Foto: Iza, Tatjana, Alenka, Živa Več fotografij=> |
Vandrovčki
|
Tokrat nas je vlak popeljal v enega najlepših slovenskih biserov, šli smo na Most na Soči.
Vožnja z vlakom je v dobri in veseli družbi minila kot bi mignil. Ko smo prispeli na cilj, smo imeli voden ogled, kjer smo v dveh urah izvedeli mnogo zanimivosti o tem prelepem kraju. Sledila je še vožnja z ladjico, prigrizek in kavica, nato pa smo se vsi zadovoljni vrnili v Ljubljano. Foto: Aiša in Mare, člana DCA Več fotografij=> |
Po Plečnikovih stopinjah v Ljubljani
|
Toplo torkovo popoldne je bilo kot nalašč za potepanje po središču našega lepega mesta.S prostovoljko Ano smo se dobili ob Prešernovem spomeniku, od tam pa smo krenili po središču mesta, kjer smo si ogledali nekaj Plečnikih najbolj znanih del. Bilo je poučno in zabavno.
Hvala prostovoljki Ani za čas in trud. |
Izlet po poteh Aleksandrink,
|
Lep sončen torek nas je skupina 52 udeležencev obiskala Trst, Sv. Križ in muzej aleksandrink v Prvačini. V Trstu nas je pričakal še živeči 90 –letni sin ene od njih ter nas popeljal na ogled Trsta, nanizal je mnogo zgodovinskih dejstev in resnic, ki ne bi bile prav pogodu Italijanom….a taka je pač zgodovina, večkrat tudi izkrivljena. Spoznali smo tudi našo Vojko, članico DCA ki je potovala z nami in ki je vnukinja ene izmed aleksandrink iz Prvačine.
V nadaljevanju smo si ogledali staro kraško vasico Sv. Križ nad pečinami Tržaškega zaliva, si ga z razgledne točke ob ribiškem muzeju tudi dodobra ogledali, ter se zapeljali na kmečki turizem na kosilo. Kar predobro in prelepo je bilo tam, da bi se hitro odpravili naprej. Vendar pa tokrat čas ni bil naš zaveznik in morali smo nadaljevati pot v Prvačino, kjer so nas sprejele, pozdravile in za nas odigrale igrico v kostimih pravih aleksandrink, članice tamkajšnjega Kulturnega društva za ohranjanje kulturne dediščine aleksandrink. Ogledali smo si lično in v majhnih prostorih urejen muzej in ….spet pot pod noge do avtobusa. Še skok v Vipavo, da smo lahko pobožali dva od šestih najstarejših sarkofagov na svetu, pa nadaljevanje poti domov. Vodiča, ki nas je ves dan vodil in zasipaval z zgodovino, smo odložili v Postojni, kjer smo ga zjutraj tudi vzeli medse. Tudi utrujenost ob prihodu domov ni mogla zasenčiti bogatega izleta tam dol, na v glavnem, slovenskem Krasu. Ja KRAS z veliko začetnico se piše le v Sloveniji, pa čeprav je kraškega terena po svetu skorajda četrtino našega kopnega dela planeta Zemlja! Zapisal: Franci Hrastar Foto: Branka Lopič Več fotografij=> |
Piknik s prostovoljci DCA,
|
S ponosom in zanosom smo se zaposleni ter prostovoljki Marta in Biserka, pod taktirko Matije, že v četrtek zagnali v sekljanje čebule in mesa, iz katerega se je v urah praženja in kuhanja, izcimil izredno okusen golaž. Zelo smo se veselili našega prvega piknika s prostovoljci, na katerem smo se spoznavali skozi socialno igro, kjer je pogovor seveda tekel tudi o hrani. Na koncu smo se družno odločili, da je naj hrana tega prijetnega petkovega druženja prav golaž:).Prostovoljci so poročali, da je tako mesni, kot tudi vegi golaž prava paša za brbončice, česar smo bili vsi zelo veseli. Dan je tako minil ob dobri hrani, druženju, smehu in vriskanju. Razšli smo se prepevajoč in z željo, da se na tak način srečamo še kdaj. Ob tej priliki se ponovno zahvaljujemo prostovoljcem za vso predanost in ure prostovoljnega dela, s katerim pomembno prispevajo h kvalitetnemu preživljanju časa naših članov in članic, preseganju osamljenosti in širjenju prijateljskih vezi, kar pa so temelji cilji programa DCA.
Več fotografij=> |
Kolesarjenje DCA Ljubljana
|
Bašelj je vas med Golnikom in Predorom, leži pod Storžičem na nadmorski višini 553 m. Znan je kot poznoantični in zgodnje srednjeveški gradec. Na gradišču nad Bašljem je bila gorska naselbina. Najdbe na tem najdišču so iz rimske in staroslovanske dobe.
Kolesarska pot je potekala iz Lj. Šiška - Gunclje - Dvor - Stanežiče - Medno - Medvode - Vaše - Ladja - Zbilje - Podreča - Mavčiče - Praše - Jama - Breg - Kranj - Mlaka - Tenetiše - Trstenik - Bašelj - Zg. Bela - Sr. Bela - Sp. Bela - Bobovek - Kokrica - Kranj - Hrastje - Prebačevo - Trboje - Smlednik - Pirniče - Vikrče - Tacen - Ljubljana. Kolesarjem DCA se je cesta od Kranja do Bašlja vztrajno vzpenjala, zato pa je bila vožnja nazaj do Kokrice brez napora s dokaj visoko povprečno hitrostjo. Od Kranja do Ljubljane pa smo vrteli pedala po drugi strani, tj. po levi strani reke Save. Pri Trbojah smo naleteli na zaporo ceste zaradi obnove. To smo premostili z obvozom po gozdni stezi. Kolesarjenje je bilo prijetno zaradi sončnega vremena, pa ne prevroče zaradi rahlega vetra. Prevozili smo cca 90 km in naredili 600 m višinske razlike. Jakob, prostovoljec DCA |
Pohod ob strugi Kamniške Bistrice
|
Tokrat smo se združili pohodniški skupini DCA HITRI POLŽKI IN VANDROVČKI. Bilo nas je kar 42. Zbrali smo se pod staro železniško uro v Ljubljani in se z udobnim vlakom SŽ odpeljali do železniške postaje Jarše-Mengeš. Tu nas je počakala gospa Ana in nas vodila po prelepi sprehajalni poti do Kamnika. Med potjo nam je povedala še veliko zanimivosti.
V mestu smo si našli prijeten kotiček, spili kavico, malo zapeli, si pripovedovali šale, še več pa nasmejali, kar se vidi po slikah. Prijetno utrujeni, smo se vrnili na vlak proti Ljubljani. Prehodili smo približno 12 km. Zapis in foto: Branka Lopič, članica in prostovoljka DCA Več fotografij=> |
Pohodništvo DCA Ljubljana,
|
V torek, 10. maja, smo se odpravili v Šebrelje. Z avtobusom smo se peljali mimo Idrije in ob reki Idrijci naprej proti Tolminu. V vasi Reka smo izstopili in se podali proti cerkvici Sv. Ivana. Najprej smo uživali v čudovitih razgledih po Idrijsko-Cerkljanskem hribovju. Izkoristili smo tudi učinkovanje energetskih točk, ki je tam zelo močno. Nato smo se spustili do jame Divje Babe, kjer smo si ogledali najdišče piščali stare 60 000 let. Pot smo nadaljevali do vasi Šebrelje, kjer nas je čakal avtobus za povratek. Spotoma smo se ustavili v Idriji in okusili njihovo specialiteto, žlikrofe. Vreme je bilo zelo lepo, udeležencev pohoda je bilo 24, v Ljubljano pa smo se vrnili ob 18. uri.
Zapisal: Marko Černetič, član in prostovoljec DCA Foto: Barbara Kregar Več fotografij=> |
Kolesarjenje iz Ljubljane v Novo Mesto
|
Enajst kolesarjev DCA se nas je ta četrtek zbralo na zbirnem mestu Železniške postaje Ljubljana, iz katere smo se s kolesarskem vlakom peljali v Novo Mesto, kjer je bila naša izhodiščna točka poti. Potek poti je bila: Ljubljana - N.Mesto - Srebrniče - Potok - Jurčka vas - Straža - Soteska - Dvor - Žužemberk - Zagradec - Fužina - Marinča vas - Gabrovčec - Krka - Luče - Plešivica - Lobček - Veliko Mlačevo - Grosuplje - Šmarje Sap - Škofljica - Lavrica - Ljubljana.
Ob idilični razgibani pokrajini ob reki Krki, zavetju gozdov, vinskih goricah nam je nudilo obilo užitkov pri kolesarjenju. V Žužemberku smo se ustavili ob reki Krki s pogledom na grad kjer smo se okrepčali in odžejali. Za Žužemberk je značilen grad Žužemberk, ki stoji na terasi nad reko Krko in predstavlja tudi središče naselja. Še pred Žužemberkom smo kolesarili mimo naselja Dvor, ki je bil znan po železolivarni in je bil v 19. stoletju eden največjih industrijskih obratov na Dolenjskem. Danes na območju livarne domujeta livarska učilnica in muzejska galerija. Od Žužemberka smo vrteli pedala proti izviru Krke in nato naprej proti Grosupljem in Ljubljani. Vreme je zdržalo tako, da smo brez težav pozno popoldne prispeli v Ljubljano. Prevoženih je bilo dobrih 80 kilometrov. Jakob, prostovoljec DCA Več fotografij=> |
Vandrovčki na Rožniku
|
Vandrovčki DCA smo tokrat raziskovali Rožnik. Zbrali smo se na standardnem mestu ob pomolu Koseškega bajerja. Dobre volje smo sledili vodniku Milanu, ki nas je popeljal na nam že znano pot. Na poti smo se marsikaj pogovorili še več pa nasmejali. Nič nismo pogrešali vožnje z avtobusom. Lepo vreme dopoldan, smo lepo izkoristili.
Po malici in kavici smo se razšli, vsak po svoje proti domu. Zapis in foto: Branka Lopič, članica in prostovoljka DCA Več fotografij=> |
ΧΑΙΡΕΤΕ χαιρετε*
|
Prostovoljka Živa, ki v DCA Gosposvetska vodi latinščino in slovenščino, je kot gostujočo predavateljico povabila mag. Jeleno Isak Kres.
Planet, cikel, piramide, gramatika, hipodrom, Egipt, teater – to je samo nekaj besed iz našega vsakdana. Pa vemo, od kod izhajajo? Od kod so prišle v naš jezik? Poznamo izvorne pomene teh besed? Ne? Mi smo jih kar nekaj spoznali v začetku novembra, ko nas je mag. Jelena Isak Kres** po Zoomu razveselila z zabavno staro grščino. Spoznavali smo grški alfabet skozi grško mitologijo in antične kraje. Ker so večinoma govorile slike, jih nekaj prilagamo za okus. Svoje znanje smo nadgradili v začetku maja: Jelena nam je predstavila, razložila osnove starogrške metrike, zlasti smo se pomudili pri heksametru, in nas vpelajala v metrično branje. Spoznali smo prve starogrške vrze Homerjeve Iliade in se preizkusili v metričnem branju z začetka njenega slovenskega prevoda. Čas nam je kar prehitro minil, poslovili smo se nasmejani in s spoznanjem več – stara grščina in metrika nista bavbav! Hvala, Jelena, za prijetno in poučno druženje. Foto: Živa * dober dan ** Njen je najnovejši prevod Iliade |
Pohodništvo - Kriška gora
|
Po nekaj mesecih pohajkovanj Hitrih polžkov po kraških gričih, nas je tokrat zaneslo proti Gorenjski. 16 se nas je povzpelo na zelo priljubljeno Kriško goro nad Tržičem. S parkirišča v vasici Gozd smo zakoračili skozi gozd strmo navzgor in se spotoma ustavljali pri znamenitih klopcah (Kovačeva, Dohtarjeva in Štefanova), da smo se malce oddahnili. Po skoraj 600 m premaganih višincev, se nam je na vrhu pri koči odprl fantastičen razgled na okolico. Uživali smo na sončku ob dobri hrani, nato pa spočiti in siti odkorakali po drugi poti čez Ovčarijo proti dolini. Še postanek na kavici pri zavetišču v Gozdu in izlet je bil zaključen.
prostovoljec in član DCA Štefan Rojina Več fotografij=> |
Kolesarjenje - Šmartno pri Litiji
|
Zelo razgibana kolesarska tura s klancu navzgor in navzdol. Pot v Šmartno pri Litiji smo kolesarji DCA prekolesarili po sadni poti Besnice, Malega in Velikega Trebeljevega, Štangarskih Poljan ....do Litije.
Proti Ljubljani pa smo vrteli pedala po desnem bregu Save mimo Podšentjura, Kresnic, Krvničke ... Točen potek poti je bil: Lj. Moste - Sostro - Besnica - Zg. Besnica - Vel. Trebeljevo - Malo Trebeljevo - Štangarske Poljane - Zavrstnik - Šmartno pri Litiji - Litija - Podšentjur - Pogonik - Kresnice - Kresniške Poljane - Jevnica - Laze - Podgrad - Zalog - Lj. Moste. Idealni pogoji s temperaturo 20° C smo si bili enotni, da je bil užitek kolesariti po tako čudoviti in raznoliki pokrajini. Na Zaloški cesti v Ljubljani smo se poslovili in krenili vsak proti svojemu domu. Jakob, prostovoljec DCA |
Pohodništvo - BRESTANICA - GRAD RAJHENBURG
|
Bili smo hrabri pohodniki, ki se nismo ustrašili slabe vremenske napovedi. In imeli smo kaj videti ter doživeti, pa še vlak nas je pripeljal prav v samo središče našega pohajkovanja.
Železniška postaja se nahaja neposredno po hribom, na katerem stoji mogočni grad. Mahnemo jo po gozdni potki, ena dva tri in že smo na grajskem dvorišču .... nekaj pogledov in posnetkov v dolino reke Save, nekateri prvi čajček iz termovke. Gremo na ogled gradu, še prej pa nakup čokolade v turistični prodajalni. Naš vodič nam organizira vodnico za ogled in predstavitve po grajskih sobanah .... bogate in nasploh obširne razstave, veliko eksponatov po daljni in slavni grajski preteklosti - pa žal tudi obdobja, krutega in hudega za slovenski narod - v uk in poduk. Vsekakor vredno ogleda. Spustimo se na grajsko dvorišče, do arkadnih hodnikov .... krajši postanek za prve sendviče, čajček in že jo mahnemo naprej. V neposredni bližini smo si ogledali samostansko pokopališče. Pa naprej mimo trapistovske čokoladnice in likernice, med nasadi hrušk, nato sledi spust do Brestanice in postanek v lokalu znanega atleta Primoža Kozmusa .... pivo, kavica, vinček. Čez cesto eksponat na odprtem "vzmetno kladivo", pa takoj zraven veličastna bazilika Lurdske Marije .... kratko predavanje domačina, notranji ogled ter ponovno pot pod noge. Naprej, v temo (no ja, luči so gorele). Usmerimo se po trasi nekdanje ozkotirne železnice Rudnika Senovo in tudi skozi dva tunela. Daljši je dolg kar 521 m, grajen pa je bil 1920 leta. Ven pridemo prav na bregu reke Save, zakorakamo preko mostu in, še enkrat v breg. Le kam gremo, le kam nas vodi naš vodič. Nihče ne ve, vsi pa mu pridno sledimo .... in glej ga zlomka, pridemo na Dunaj ! Prav zares, čisto uradno imenovano ter potrjeno s krajevno tablo. Zato se pohodniki nismo mogli upreti, pa smo naredili še eno "gasilsko" pred krajevno oznako. In kod se rado zgodi na takih pohodih po raznih pokrajinah .... kmečki turizem, vinotoč, narezek, vino, "ta kratek". Sledi spust mimo nasadov hrušk, po gozdni vlaki prav na obrežje Save. To je uradni konec pohoda, zato sledi tudi popoldanska malica - velika porcija golaža s polento, eni se odločijo še za nakup vina za domov. Še enkrat samo preko mostu, pa smo že na železniški postaji .... pride moderni ču ču ču, mi pa se veselo zapeljemo Ljubljani naproti. Zapis in foto, Darko Kos, član DCA Več fotografij=> |
Mesto žensk - uvodna delavnica
|
V društvu Mesto žensk razvijajo projekt Performing gender, katerega cilj je omogočiti različnim ranljivim ciljnim skupinam dostop do plesa in gledališča, kot orodja za raziskovanje lastne identitete.
Uvodno delavnico, s katero so predstavili kako njihove delavnice izgledajo, so pripravili tudi v DCA. Hvala društvu Mesto žensk za izjemno zanimivo predavanje in prikaz gibanja, s katerim sami lahko budimo zavedanje našega telesa in duha. Več fotografij=> |
Razstava ročnih del v knjižnici Prežihov Voranc
|
V knjižnici Prežihov Voranc na Viču, smo iz vitrin odnesli velikonočno razstavo in kar takoj postavili novo. Članice DCA, ki obiskujejo krožek ročnih del, ki ga vodi prostovoljka Cvetka Perša Mandušič, so tokrat v vitrine postavile različne kvačkane živalice, kape, trakove za ušesa, copatke, torbice in različne kvačkane motive, ki z barvitostjo in unikatnostjo prav zagotovo prispevajo k boljšemu počutju obiskovalcev knjižnice. Razstava bo na ogled do 31.5., vabljeni k ogledu. Zaposlenim v knjižnici se najlepše zahvaljujemo za možnost razstavljanja in prijaznost.
Več fotografij=> |
Proslava ob počastitvi obletnic DCA-jev
|
Po dveh letih omejevanja stikov, ko zaradi epidemije nismo mogli obeležiti obletnic DCA-jev, smo se naposled zbrali in se veselili skupnih dosežkov. V lanskem letu smo obeležili šestnajsto obletnico prvega DCA-ja na Povšetovi, petnajsto na Puhovi, dvanajsto na Gosposvetski, deseto na Tržaški, deveto na Kunaverjevi, osmo na Rudniku in peto v Zalogu. Zaposleni, prostovoljci in člani smo v šestnajstih letih prehodili pot polno veselja, druženja, aktivnega udejstvovanja tako znotraj centra, kot tudi v širši lokalni skupnosti. Med nami so se stkale pristne vezi prijateljstva, medsebojne podpore in zavedanja, da so DCA-ji naš drugi dom. Na samem začetku sta nas pozdravila predsednik Mestne zveze upokojencev Ljubljana, g. Marjan Sedmak in vodja programa DCA, ga. Katja Krivec. Ob tej priložnosti sta se oba zahvalila vsem prostovoljcem, brez katerih našega programa ne bi bilo mogoče izvajati, zaposlenim ter članom in članicam DCA, ki z obiskovanjem centrov dajejo našemu delu smisel in nov zagon. Razveselili smo se tudi kulturnega programa, ki so ga tokrat obogatile MEDENKE, ženska vokalna skupina iz Ljubljane, ki nam je zapela venček Ljudskih pesmi; RUDI VOLK z dramsko uprizoritvijo krajše enodejanke z naslovom »O škodljivosti tobaka« ter ALEKSANDER SKUK z recitacijami dveh Prešernovih pesmi. Posebna priznanja so prejeli vsi prostovoljci, ki so v preteklih dveh letih izpolnili več kot pet, deset ali petnajst let prostovoljstva v Dnevnih centrih aktivnosti za starejše. Prejemniki priznanj za 5 let prostovoljnega dela v DCA so: CENTA IVANA, BABIČ RUŽICA, BAJC BOGDAN, BAUCER MIKLIČ ANA NUŠA, BOŠNAK KATJA, BREJC IRENA, BREZNIK DUŠAN, BREZNIK TATJANA, BREZOVNIK ŠTEFAN, ČERNELČ EDA, DOBNIKAR DUŠKA, FATUR VIDETIČ ANDREJKA, FURST TANJA, JAKOŠ META, JUHA JAKOB, JUŠIČ MUHIBA, KAVČIČ ALEKSANDRA, KLENOVŠEK JANJA, KNEZOVIĆ KREGAR ANITA, KREMPL DANICA, KRIŽAN JOŽEFA, LEBAR ALOJZIJA BERNARDA, LENART LADO, MAJERLE TANJA, MAUČEC VLASTA, PETRUŠA LOVRO, PLAHUTA TATJANA, MLEKUŽ TATJANA, MRZLIKAR TOMAŽ, OZMEC SEBASTIAN, PERPAR DIANA, PERŠA MANDUŠIČ CVETKA, POGAČAR JANA, PORTIR JANEZ, PORTIR MOJCA, ROMIH VOVK BERNARBA, ROVŠEK HELENA, SMREKAR MARIJA, STANKOVIČ MILJA, SUZIČ SMILJA, SUPAN CARLOTA, ŠALEHAR METKA, ŠTOKA DEBEVEC META, TOMAŽIN DAKIČ TATJANA, TRUPEJ SONJA, URŠIČ DUŠANKA, VOLK RUDI, ZRIMEC NUBIA, ŽAKELJ MARICA in ŽVANUT TANJA. Prejemniki priznanj za 10 let prostovoljnega dela v DCA so: BOGATAJ VIDA, ČOP VITO, DORRER TATJANA, GREGORC HELENA, KHAM OMAHEN ŽIVA, KOŠIR SMILJANA, LOPIČ BRANKA, LOVŠE BISERKA, MLAKAR IDA, TOMORI ANDREJA, VIDMAR JANEZ, VREČEK URŠULA, ZALAZNIK JOŽICA, ZUPANC MARIJA in ŽUŽEK VANDA. Prejemniki priznanj za 15 let prostovoljnega dela v DCA so: CENTA DUNJA, BEGUŠ MILICA, GRAGER DOROTEJA, KOS JOŽI in ŠKRJANC DANA. Vsem prejemnikom priznanj iskreno čestitamo. Hvala vsem, ki ste se udeležili dogodka in soustvarili prijetno, povezujoče, prijateljsko vzdušje, ki nas je vse skupaj navdalo s ponosom za vse kar smo ustvarili in nam dalo nov zagon za nadaljnjo soustvarjanje. Veselimo se ponovnih srečanj v živo, toplih objemov, stiskov rok in iskrenih nasmehov. Več fotografij=> Posnetki: G. Marjan Sedmak https://www.youtube.com/watch?v=rukrC1wyB_Q&t=12s Vodja programa DCA, ga. Katja Krivec https://www.youtube.com/watch?v=Bb7hYH7MmaQ Medenke https://www.youtube.com/watch?v=p9f6o72nR94, https://www.youtube.com/watch?v=JemWN6eomRY Rudi Volk https://www.youtube.com/watch?v=_iKxIyZKTaU&t=15s Aleksander Skuk https://www.youtube.com/watch?v=9IHWfuxrR1E |
Zdrav življenjski slog
|
Ponovno nas je obiskala dipl.m.s., Karmen Seljak, iz ZD Vič. Tokrat smo se pogovarjali o tem kako si z zdravim življenjskim slogom polnimo naše notranje baterije. Karmen je z nami podelila ogromno koristnih nasvetov, s katerimi lahko pripomoremu k večji vitalnosti in boljšemu počutju. Spregovorili smo tudi o pomenu spanja, osebne higiene, zdrave prehrane, gibanja in drobnih sladkih razvadah, kar vse so vse temleji dobrega počutja vsakega izmed nas. Hvala Karmen za čas in vse koristne nasvete. Veselimo se ponovnih srečanj.
|
Razstava Duše Vehovar
|
Duša je slikarka, ki že vrsto let ustvarja v DCA-ju na Povšetovi. Skozi leta je našla je svoj prav poseben stil. Je zelo vztrajna in pridna kar se opazi v njenih umetninah. Tudi v času epidemije in zaprtja centrov je ostala povezana z nami preko spleta in nastalo je nekaj slik, ki jih lahko vidite tudi na tokratni razstavi. Razstava bo na ogled do konca maja, v času odprtja DCA-ja na Povšetovi 20. Vljudno vabljeni k ogledu.
Mentorica: Vanda Žužek Več fotografij=> |
Velikonočna razstava v knjižnici Prežihovega Voranca na Viču
|
Članice, ki v DCA Tržaška obiskujejo krožek ročnih del, so tik pred prazniki svoje velikonočne umetnine razstavile v knjižnici Prežihovega Voranca. Njihovi kvačkani piščančki, kokoške, zajčki, jajčki in vse ostalo je nastajalo pod budnim očesom prostovoljke Cvetke Perša Mandušič. Razstavo si v knjižnici na Tržaški c. 47 a, lahko ogledate do petka, 22.5.2022.
|
Predpremierna upodobitev komedije
|
V petek, 15.4.2022, smo se po dveh letih razveselili prvega dogodka v živo. Dramska skupina BOŽEKAKO, ki je pod mentorstvom Rudija Volka, igro pridno vadila v času epidemije, jo je končno lahko odigrala tudi pred publiko.
Skozi humoren prikaz, nič kaj humonih težav z duševnim zdravjem, smo se skupaj z igralci učili kako zdravilni so pristni, povezujoči medčoveški odnosi. Tisti, ki tokrat niste uspeli priti, boste igro zagotovo še imeli priložnost videti. Hvala vsem nastopajočim in vsem, ki ste jih prišli gledati. Več fotografij=> |
Pohodništvo DCA,
|
Petkovo pohajkovanje po Šavrinskem gričevju je bilo prav poletno. 16. Hitrih polžkov nas je uživalo na pohodu že v kratkih majicah in hlačah. Pričeli smo v Šmarjah nad Koštabono (280 m) in se čez cvetoče travnike spustili do slikovite vasice s kar tremi cerkvami. V vasi pa ni trgovine, pošte niti gostilne. Po kratkem počitku in okrepčilu pri cerkvi Sv. Kozme in Damijana, smo se spustili do slapa Supot, ki je bil žal zaradi premalo padavin suh. Nadaljevali smo skozi gozd navzgor do Pomjana (362 m) in z razgledišča občudovali Koprski in Tržaški zaliv ter okoliške Šmarske, Pomjanske in Pučarske hribe. Po prijetni stezi skozi gozd smo se po dobri uri hoje vrnili do vozil. Pohod smo zaključili v Šmarju v domači gostilni na zasluženem kosilu.
Prostovoljec Štefan Rojina Fotografije je prispeval član Andrej Kolenc Več fotografij=> |
Kolesarjenje DCA
|
Ta četrtek smo kolesarji DCA vrteli pedala v Šentjošt. Potek poti je bil: Lj. Vič - Vrhovci - Stranska vas - Dobrova - Brezje pri Dobrovi - Podolnica - Horjul - Velika Ligojna - Podlipa - Šentjošt - Vrzdenec - Ljubgojna - Horjul - Dobrova - Lj. Vič.
Od Podlipe do Šentjošta se je pot vzpenjala več kilometrov, zato je bila za tiste kolesarje brez elektro pomoči kar naporna. Šentjošt je naselje v občini Dobrova Polhov Gradec in leži na nadmorski višini 621 m. V kraju stojita cerkvi Sv. Jošta in Sv. Janeza. Iz vasi vodi markirana pešpot na Sedlo (670 m) in naprej do Samotorice. Ker v Šentjoštu ni nobenega lokala smo se ustavili v Vrzdencu na kavici in pijači. Nazaj proti Ljubljani se je cesta rahlo spuščala, tako da je bilo prijetno kolesariti tudi zaradi prijetnega spomladanskega sončnega vremena. Prevozili smo 68 km in premagali 600 m višinske razlike. Jakob, prostovoljec DCA Več fotografij=> |
Medgeneracijsko druženje na zelenjavnem vrtu
|
Po dolgem času smo obiskali otroke v Mini vrtcu. Družili smo se kar na njihovem vrtu, kjer smo ustvarili simpatične košarice, v katere bomo spravili sladke dobrote. V Mini vrtcu imajo svoj cvetlično zelenjavni vrt in da bo na njem kaj zraslo smo posadili nekaj zelenjave in dišečih cvetlic. Otroci bodo pridno zalivali, da bodo sadike močne in zdrave.
Hvala vzgojiteljicama in otrokom za povabilo, komaj čakamo da se spet vidimo. Več fotografij=> |
Pohodništvo DCA Ljubljana
|
Vandrovčki DCA smo tokrat raziskovali Rakitno. Z mestnim avtobusom smo se odpeljali do Notranjih Goric, nato z lokalnim avtobusom do Rakitne. Že na izhodišču smo od lokalne vodičke dobili polno zanimivih informacij o kraju.
Jezero v Rakitni je priljubljena izletniška točka v slikovitem, naravnem okolju ter izhodišče vrste sprehajalnih in pohodnih poti. Eno od poti smo tudi danes prehodili, imenuje se jamborska pot. V Rakitni želijo ohraniti spomin na mogočni jambor, ki so ga iz lesa iz tamkajšnjega gozda izdelali konec 19. stoletja. Naša vodiča Milan in Štefan sta nas seznanjala z vrsto zanimivih in poučnih informacij o naravi. Čeprav smo že starejši, smo dobili lekcijo o obnašanju v gozdu nič ne škodi, če smo slišali že velikokrat. Tudi danes smo uživali v lepi naravi, se nasmejali in polni lepih vtisov odšli na avtobus in proti domu. Zapis in foto: Branka Lopič, članica in prostovoljka DCA Več fotografij=> |
Plečnikov duhovni portret
|
Prostovoljka, Ana Vrhovec, nas je tokrat popeljala po Ljubljanskih žalah. Ogledali smo si sakralno, profani vidik Plečnikove ustvarjanja.
V prijetni družbi in spoznavanju novega, je čas res hitro minil. Hvala Ani za njen čas. |
S pticami do Cankarjevega vrha
|
Bil je lep sončen dan, ko smo se z Zlato Vahčič ponovno odpravili v park Tivoli. Izvedeli smo mnogo zanimivosti o ptičjih pevkah, ki imajo ravno v tem času posebne paritvene rituale. Svoje namene sporočajo tudi s posebnim oglašanjem, kot zanimivost pa smo izvedeli tudi, da ptičji samci niso ravno zvesti svojim damam:).
Naš namen je bil da se ob poučnem sprehodu povzpnemo tudi na Cankarjev vrh, vendar smo ob številnih postankih, ko smo prisluškovali ptičjemu petju, ostali kar v Tivoliju. Zadovoljni in polni novega znanja smo odšli proti domu. Morda pa nam na Rožnik uspe priti ob drugi priliki. Hvala Zlati za čas in vse zanimivosti, ki jih je delila z nami. Foto: Roža Bole Več fotografij=> |
Velikonočna delavnica
|
V okviru krožka ročnih del, nas je mentorica Cvetka Perša Mandušič, učila izdelave velikonočne dekoracije. Izdelovali smo ljubke rumene piščančke, ki so odlična dekoracija za popestritev prazničnih dni. Hvala Cvetki, ki nas je potrpežljivo učila postopka izdelave volnenih, mehkih piščančkov. Več fotografij => |
Pohodništvo DCA Ljubljana,
|
Kaj naj tokrat sploh napišem? Bilo je lepo, nepozabno, a kar naporno za večino nas. Pa saj za to smo se vsi odločili. Z vlakom iz Ljubljane, prestopom v Zidanem mostu in izstopom v Laškem, nas je 16 udeleženk in moja malenkost kar nekaj časa hodilo po Laškem, da smo sploh prišli do izhodišča za Malič, naš tokratni cilj. Bolj smo grizli v hrib, večja je bila tišina med nami. Brez klepeta in pogledom na naš cilj pred nami se je pot zdela še daljša. Pa brez panike, po dobrih dveh urah in pol kar naporne hoje smo bili na vrhu. Resda po klasičnem pristopu (ki je še daljši) in ne delno po brezpotjih. Na vrhu Maliča, ki pa žal ni razgleden, nas je pričakal precej velik telekomunikacijski stolp. Obvezno fotografiranje, vpis v planinsko knjigo in že smo se podali proti Šmohorju. Ustavili smo se ob vzletišču za jadralne padalce. Od tukaj je pogled na Laško, Hum nad njim, pa vse tja naprej do Kopitnika, Malega in Velikega Kozjega, Lisce…..proti Kozjanskem. To lahko doživiš le, če greš na pohod s Hitrimi polžki. Tokrat nam je tudi vreme služilo, kljub napovedi dežja! Pot se je kar vlekla. V planinskem domu nas je pričakala prijazna oskrbnica, nas postregla po vseh naših željah, sledilo je še malce klepeta, a čakala nas je še dolga pot. Najprej 15 minutk hoje, da smo si ogledali lahko mogočne tri lipe ob cerkvici Sv. Mohorja, pa pot nazaj do doma. Za nami smo zapuščali poglede na Mrzlico, Gozdnik in hribovja pred njimi. Potem nas je čakalo še krepko uro in pol hoje do železniške postaje v Laškem. Ja, kar 5 ur efektivne ure se je nabralo in malce utrujenosti je bilo čutiti. Smo pa nanjo pozabili z vožnjo v modernih in udobnih nadstropnih vlakih ter vsi srečni, zadovoljni in brez kakšnih nepotrebnih poškodb, prispeli v Ljubljano. Pa še tole se sprašujem? Kje ste moški člani DCA Ljubljana? A se bojite družbe prijetnih, poskočnih, nasmejanih in vedno klepetavih pohodnic? Pridružite se nam, jaz včasih že kar težko obvladujem njihovo razposajenost! Prostovoljec in organizator pohoda, Franci Več fotografij=> |
Razstava Mire Horvat
|
Razstava Mire Horvat je postavljena v DCA Gosposvetska in zajema slike, ki jih slikarka ustvarja že vrsto let v DCA Gosposvetska in DCA Zalog. S svojo vztrajnostjo in prednostjo brez predznanja riše zelo kvalitetne slike. Razstava bo v DCA Gosposvetska na ogled do junija.
Zapisala mentorica Vanda Žužek Več fotografij=> |
Kolesarjenje DCA Ljubljana,
|
Naslov poti Aladinova svetilka zato, ker oblika po karti zelo spominja na risbo duha oz. njegove svetilke iz pravljice po Aladinovi svetilki.
Potek poti je bil ZOO - Koseze - Podutik - Grič - Brdo - Bokalce - Stranska vas - Preval - Toško čelo - Topol - Golo Brdo - Seničica - Medno - Stanežiče - Dvor - Gunclje - Šentvid - Lj.Šiška. Zelo privlačna in nekoliko zahtevnejša pot nas je vodila do obrobja Ljubljanskega barja in doline reke Gradaščice od koder smo se povzpeli na Toško čelo na nadmorski višini okrog 600 m. Potem smo kolesarili po hribih na vzhodnem koncu Polhograjskih Dolomitih, pred Katarino pa smo se spustili v dolino Malveščice in skupaj z njo smo pri Mednem dosegli reko Savo. Pred tem smo se v Slavkovem domu na kavici in pijači. Od Mednega naprej smo kolesarili že nam znani že več kot stokrat prevoženi poti v Ljubljano. Ta atraktivna pot je bila zelo všeč kolesarjem z gorskimi kolesi. Jakob, prostovoljec DCA |
Pohodništvo DCA Ljubljana
|
Vandrovčki DCA smo se po dolgem času zopet zbrali, na že znanem izhodišču, na avtobusni postaji pod uro. Pot nas je vodila na lep izlet v Vipavo. Vodnik Milan in lokalni vodič sta nas popeljala na ogled znamenitosti Vipave. Z zanimanjem smo ju poslušali in uživali v lepoti mesta.
Ogledali smo si tudi vojni muzej 1. svetovne vojne v vojašnici Vipava. Muzejska zbirka je last Matije Močnik in nastaja že od leta 1978 dalje. Temelji predvsem na izkopaninah, najdenih na bojišču Soške fronte in njenega zaledja. Sledila je okrepčilna malica in obvezna kavica. Zopet smo stkali nova poznanstva in uživali v druženju. Bilo nas je, kar 23. Zapis in foto: Branka Lopič, članica in prostovoljka DCA Več fotografij=> |
Medgeneracijska delavnica slikanja na keramiko v Mladinskem središču Vič
|
V okviru dneva za spremembe so nas prijatelji iz Mladinskega središča Vič povabili na skupno ustvarjanje. Po dolgem času smo se ponovno lahko srečali v živo in preživeli prijetne urice ob skupnem ustvarjanju. Posebej dragoceno je bilo poklepetati, se družiti in odkrivati bogastvo medgeneracijskega tkanja vezi.
Zahvaljujemo se MSV za vabilo in organizacijo delavnice. Več fotografij=> |
Delavnica o blagostanju
|
Interaktivno delavnico so pripravile Laura Fatur, Zlata Mesarič, Gaja Osojnik in Maša Stojanović, študentke drugega letnika drugega letnika psihologije na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani. Delavnica o blagostanju, ki je vključevala kratki predavanji o blagostanju in čuječnosti ter primer vaje čuječnosti, so študentke opravile v sklopu predmeta Psihologija učenja, ki jo vodi red. prof. dr. Pečjak Sonja.
Dekletom se zahvaljujemo za čas in trud. |
Slikarji DCA na obisku v Narodni galeriji
|
Malo za popestritev, smo se s tečajniki slikarstva, ki krožek obiskujejo na Tržaški 37, odpravili po navdih v Narodno galerijo. Kar nismo se mogli nagledati vseh slikarskih čudes iz stalne zbirke, občudujoče smo zrli v dela naših umetnikov. Po ogledu smo vse predebatirali na kofetku, malce nam je veter razpihal misli in ugotavljali smo, da smo tudi mi zelo dobri v slikanju.
Narodna galerija ima v svojem programu tudi podporo starejšim obiskovalcem, tako da smo se med ogledalom stalne razstave res počutili dobrodošli. Hvala!! Pridemo še kdaj. Zapis in foto: Irena Kazazič, prostovoljka DCA Več fotografij=> |
Predavanje o spomladanskih opravilih na vrtu
|
Pomlad že trka na vrata, ob dobrodošli pošiljki dežja pa nas vrtički že čakajo. Na predavanju smo dobili veliko koristnih nasvetov kako načrtovati gredice in obvarovati rastline pred škodljivci ter boleznimi. Odslužen mlaj pa nam je kot nalašč prišel za prikaz osnov obrezovanja sadnega drevja. Predavanju je sledilo veliko vprašanj v prepričanju, da bo letošnja letina še bolj zdrava in obilna.
|
ŠOLA V VODNIKOVEM ČASU ,
|
Pri uri slovenščine v DCA Gosposvetska smo se odločili, da bi si popestrili krožek in se prestavili za kakšno stoletje ali dve v preteklost. Čeprav smo že hodili v šolo, ki je današnji mladini bolj malo znana. Da bi okusili malo starejšega duha, smo se namenili v Slovenski šolski muzej k uri slovenščine iz časa Ilirskih provinc, torej na začetek 19. stoletja, v leto 1811.
In smo šli. V "staro šolo". Ajoj, prva učilnica – nekakšen prehod med vhodom in učilnico – je bila videti kot muzej voščenih lutk. V klopi je sedel bosonog fante, z rokami na klopi, obrnjenimi navzgor, pred njim pa učitelj s šibo. Kar stisnilo me je pri srcu in najraje bi ga pocrkljala. Hotela sem se usesti v "oslovsko klop", to je zadnja klop v razredu, tako sem mislila, pa je bila že zasedena in pristala sem v prvi. Pred prihodom učitelja nam je kustos razložil pravila obnašanja v tedanjem času. Rekel nam je, da se moramo pravil držati, kajti učitelj da je zelo strog in se zna razjeziti, če se jih ne bomo. Takale so bila: Sedimo v klopeh z rokami na hrbtu. – Ko učitelj vstopi, vstanemo in ga pozdravimo: "Bog daj, gospod vučenik!" – Ko nas učitelj pokliče in kaj vpraša, mu odgovorimo: "Gospod vučenik, ime mi je ..." Ta prvi del je dokaj gladko stekel. Potem se je pa začelo … Pregled rok. To je kar steklo, ampak okraski (prstani, uhani ...) – to je bilo kar prevzetno! Seveda prevzetnost učencem in učenkam ne priliči! Učenka s – po vučenikovem mnenju – preveč nakita je morala v oslovsko klop. To torej ni zadnja klop v razredu, pač pa lesen osliček pred katedrom, na katerega je morala sesti. Pst, hotela je oslička zajahati, kako pa? Pa zaslišimo gospoda vučenika: "Ja deklič, kaj te mati niso nič naučili? Kako se pa sedi?" Ja seveda!, dekleta in žene naj bi jahale živali postrani. Pa je sošolka pridno sledila pravilom lepega obnašanja in sedla, kot se spodobi. Razred je začel klepetati in gospod vučenik se je razjezil. Najbolj klepetavo učenko je poslal na koruzo. Ja, v kotu je bila natrošena koruza, učenka pa je morala nanjo poklekniti. Verjetno bi se dalo malo goljufati, vendar smo bili tako pod vtisom tistega časa, da nam kaj takega ni prišlo na kraj pameti. Pa še gospod vučenik je strog in smo ga nehote jemali zelo resno. Ne morem pozabiti učenke, ki je povedala, da ji je ime po literarni junakinji iz romana Pod svobodnim soncem. "Kaj pa je to, kdo je to napisal? Si izmišljuješ, kaj? Za kazen si naprtaj na hrbet oslička in ga nosi ves dan, tudi na poti domov in doma!" Aj aj aj, zdaj pa resnično razumem, zakaj otroci niso radi hodili v šolo in so se učitelja tako bali. Potem se je začel "lažji del". Abeceda. Spoznali smo, da tudi abecede nismo pravilno znali. Ne brati in ne pisati. In smo dobili nalogo napisati oz. prevesti "is franzoskiga v slovenski ino is slovenskiga v franzoski jezik". Tako nekako smo napisali: Empereur – kaser; Terre – semlja; Etat – dershava; Fidele – svefta. Dobili smo še nekaj domače naloge, potem pa smo vsi zamišljeni odšli k naslednji uri. Aha, ni tako preprosto, kot ste si mislili, kajne? Marsikaj je bilo včasih zelo drugače, kot je dandanašnji. Zapisala Carmen Pihler Foto: Rožica, Lidija, Živa |
ROMANORUM ARS COQUENDI
|
Prostovoljka Živa, ki v DCA GOS poučuje latinščino, je združila učenje jezika in kuhanje v izredno lep dogodek. Nastali so čudoviti spomini, fotografije in zapisi. Vabim vas, da si preberete zapis dogodka.
To popoldne nam bo še dolgo odmevalo – po neskončno dolgem čakanju smo se družili ob ognju in neskončno uživali v spoznavanju rimske kuhinje! HVALA, draga Polona, da si si tik pred odhodom na Dansko, novim izzivom naproti, vzela čas za nas in naše brbončice! O čem vam pripovedujemo? Vas zanima, kaj? Naj bo, povemo še kaj več … Že zelo dolgo smo si Latinci iz DCA Gosposvetska želeli pobliže spoznati in okusiti rimsko prehrano, zamikala nas je že zdavnaj. Prvi vtis smo dobili leta 2015, ko smo se med sprehodom po antični Emoni okrepčali s figovim kruhom in z začinjenim vinom, ki smo si ju pripravili po receptih iz knjige Emona in rimska kuhinja. Tako se je začelo naše raziskovanje okusov antike … Tokrat smo se v pripravo rimskih jedi poglobili s Polono Janežič, ki je pripravila čudovito delavnico. Pokazala nam je množico zelišč in sestavin iz antične kulinarike, razložila osnove rimske kuhinje in nas vodila skozi pripravo prave rimske pojedine. Kuhali in pekli smo na živem ognju na vrtu Oddelka za arheologijo, uporabljali smo avtentične replike posodja in pripomočkov. Pripravili smo si šunko s figami, lečo s porom, mlince, moretum, solato iz gomoljne zelenjave, mulsum in za poobedek polnjene datlje. To je bila pojedina! Nič ni ostalo, vse smo zmazali J Velik HVALA Poloni Janežič za organizacijo in pripravo delavnice, Odd. za arheologijo za gostoljubje in prostor in KD Vespesjan za posodje. Zgornje besede in priložene fotografije okus lahko samo pričarajo – zato smo še toliko bolj veseli, da smo lahko okušali! FOTO: Alenka, Rožica, Živa Več fotografij=> |
SCHOLA EMONENSIS* (Emonska šola),
|
Prostovoljka Živa, ki pri nas poučuje latinščino, je našim članom organizirala malo drugačno učenje latinskega jezika. Vabim vas, da si spodaj preberete njihov zapis.
Tistega popoldneva neke pomladne srede smo stopili skozi portal (Slovenski šolski muzej) in se znašli kakih 2000 let v preteklosti – v rimski Emoni. Malo smo se sprehodili in prišli v prelepo stebrišče emonske hiše, kjer smo srečali prijaznega gospoda v togi. Po latinsko smo ga pozdravili, on pa nam je odzdravil in se nam predstavil kot Kvint Kalikrates in nas povabil, naj se posedemo po klopicah v atriju. In potem smo se nenadoma zavedeli, da smo – v emonski šoli … V atriju neke emonske hiše – ali pa je bilo morda kar na forumu? – smo preživeli kar najprijetnejšo urico, polno novih spoznanj in – da, si morete misliti?!? – smeha! Od samega navdušenja smo potem pri uri z magistro spisali spodnje pismo in ga poslali v Emono svojemu magistru. Discipuli linguae Latinae Quintum magistrum suum salutem dicunt. (Tako učenci latinščine pozdravljajo svojega učitelja Kvinta.) S. V. B. E. N. V. (Če si zdrav, je dobro; mi smo zdravi.) Hora tua linguae Latinae nobis valde placebat. Optima erat! (Tvoja ura latinščine nam je zelo ugajala. Odlična je bila!) Multas res novas narrabas, multa nova cognovimus – nunc scimus: numeros ab I usque ad X; nomina mensum; Repetitio est mater studiorum. (Mnogo novih stvari si pripovedoval, izvedeli smo veliko novega – zdaj vemo: števila od ena do deset; imena mesecev; Ponavljanje je mati modrosti.) Vocem tuam audire amabamus, egregia pulcherrimaque erat pronuntiatio tua! Magister severus, sed amicus benevolusque es. (Radi smo poslušali tvoj glas, tvoja izgovorjava je bila izvrstna in prelepa! Strog, a prijazen in dobrohoten učitelj si.) Nomina mensum iterabamus – bene ea explicabas. (Imena mesecev smo ponavljali – dobro si jih razlagal.) Tres discipulae nostrum Flora nominantur: nos delectabat, quia tu nomina earum in linguam Latinam vertisti. (Tri učenke izmed nas se imenujejo Rožica, Cvetka in Florjana: zabavalo nas je, ker si njihova imena prevedel v latinščino.) Dona in aras dis deabusque non iam donabamus, sed scimus: dis deabusque sacrificare debemus. (Bogovom in boginjam na oltarje še nismo dali daril, ampak vemo: bogovom in boginjam moramo žrtvovati.) Vale! (Zdravstvuj!) Postridie Nonas Apriles e classe nostra Latina. (Dan po aprilskih nonah iz našega latinskega razreda.) Foto: Rožica in Živa |
Kolesarjenje DCA Ljubljana
|
Kolesarji DCA smo odprli sezono 2022 s 50 km turo v Šinkov Turn, ki je bila predvsem ravninska in primerna za začetek. Na zbirnem mestu LPP Celovška 160 se nas je zbralo 12.
Pot je potekala: Ljubljana - Vižmarje - Vikrče - Pirniče - Smlednik - Valburga - Hraše - Zapoge - Dobruša - Repnje - Vodice - Bukovica - Koseze - Šinkov Turn - Vesca - Vojsko - Povodje - Šmartno pod Šmarno goro - Tacen. Prijetno spomladansko sončno vreme je bilo idealno za kolesarjenje. V Zapogah smo se ustavili v kolesarskem baru, popili kavico in pojedli Egonove sladke miške. Ko smo prikolesarilo v Šinkov Turn smo se ustavili na vzpetini pri cerkvi Device Marije. Sicer pa je vas dobila ime po gradu Šinkov Turn, ta pa po njegovem graditelju Schenku. Grad je bil med II. svet. vojno porušen. Iz Šinkovega Turna smo se spustili do vasi Vesca in nato proti Tacnu. V Tacnu smo se poslovili in krenili vsak proti svojemu domu. Prostovoljec in organizator Jakob Več fotografij=> |
Predavanje o jogi za zdravo in gibčno hrbtenico, 23. marec 2022, DCA Gosposvetska |
Predavateljica Dr. Vojka Bole-Hribovšek že 30 let vadi jogo po sistemu Joga v vsakdanjem življenju. Od tega 20 let tudi vodi vadbo prilagojenih programov: joga za hrbtenico in sklepe, joga za starejše, ter joga proti stresu.
Predstavila nam je zgradbo in naloge hrbtenice, ter kaj vpliva na težave s hrbtenico. Vadba joge, prilagojena našim sposobnostim in potrebam deluje preventivno in podobno kot fizioterapevtske vaje, lajša težave. Pogoj za pravilno izvajanje vaj je, da se najprej sprostimo in izvajamo vaje v svojem naravnem ritmu dihanja. Po predstavitvi smo tudi sami preizkusili pozitivne učinke vadbe joge na hrbtenico in nekaj vaj izvedli sede in stoje. |
Pohodništvo DCA Ljubljana,
|
Izjemoma smo se v sredo združili Hitri polžki in Vandrovčki za obisk odročne vasice Abitanti. Iz vasi Gradin se nas je kar 27 na izredno sončen dan podalo skozi vinograde in pašnike proti dolini potoka Malinska. Kar v kratkih rokavih smo se ustavili pri zapuščenem mlinu ob potoku na zasluženi malici. Polni nove energije smo skozi borov gozd kmalu dosegli vas Abitante, kjer nas je pričakal domačin gospod Perič. Po kratkem predavanju o zgodovini vasi in ogledu avtohtonih istrskih volov – boškarinov, nas je prijazno povabil še v svojo klet na pokušino odličnega refoška. Kar težko smo se poslovili od prijaznega gostitelja in se polni sonca in lepih vtisov zapeljali proti domu.
Prostovoljec Štefan Rojina Več fotografij=> |
Arhitekturno okušanje Ljubljane
|
Prostovoljka Ana Vrhovec nas je v marcu kar dvakrat popeljala po ulicah Ljubljane. Izvedeli smo mnogo zanimivosti o našem mestu, poseben poudarek pa je bil na ogledu stavb, kjer so bivale pomembne meščanke in meščani.
Hvala Ani za trud in čas. |
Pohodništvo DCA Ljubljana,
|
Šestnajsterica nas se je z redno avtobusno linijo zapeljala do Cerknice, kjer je izhodišče za 1114 m visoko Slivnico. Vrh se nahaja severno od Cerkniškega polja. Z njega smo imeli čudovit pogled na Cerkniško jezero in del Notranjske. Slivnico so si za svoje domovanje izbrale coprnice z Uršulo na čelu. O hudobiji slivniških čarovnic, ki so bojda v Coprniški jami tik pod vrhom kuhale svoje napoje, zvarke, predvsem pa dež in ujme, je pisal že Janez Vajkard Valvasor. V petek je bilo, kljub njihovi hudobiji, vreme lepo, a vetrovno. Z vrha nas je ledena burja hitro pregnala v nižje ležeči planinski dom, kjer smo v njegovem toplem zavetju pomalicali, se pogreli in kakšno rekli o coprnicah.
Tokrat smo bili med udeleženci kar trije predstavniki moškega spola in tako smo z lahkoto preprečili udeleženkam polet z vrha tega čarovniškega hriba na metlah tja dol proti Cerkniškemu jezeru. Ja, zaradi vetra bi bilo tako početje prenevarno. Že sredi popoldneva smo se vsi dobro razpoloženi pripeljali v Ljubljano in se prijetno utrujeni podali vsak na svoj dom. Prostovoljec in organizator pohoda, Franci Več fotografij=> |
Tehnike sproščanja, DCA Tržaška,
|
V času, ko se nas večina srečuje s povečano ravnjo stresa, je še toliko bolj pomembno, da znamo poskrbeti zase in se sprostiti. Eden od učinkovitih načinov so gotovo tehnike sproščanja, ko zavestno skozi voden proces sproščamo telo in osvobajamo naše misli. Tehnik nas je učila ga. Karmen Seljak, dipl. medicinska sestra iz ZD Ljubljana, za kar si ji iskreno zahvaljujemo.
|
Pohodništvo DCA Ljubljana,
|
Avtobus nas je pripeljal do reke Kolpe in vasice Kot, kjer smo si najprej ogledali obeležje z najjužnejšo točko Slovenije ter nadaljevali pot ob reki Kolpi. Občudovali smo prvobitno neokrnjeno naravo, gledali velika drevesa, ki propadajo zaradi bršljana in se čudili kako lahko bobri zgrizejo ter porušijo drevesa. Občudovali smo bistro in čisto reko, kako je lahko povsem mirna ali deroča in poganja mline. Slikali smo se ob žici, ki naj bi bila ovira za prebežnike. Pohod smo zaključili v avtokampu Radenci, kjer nas je spremljal pravi živalski vrt. Polni novih vtisov smo zapustili prijetno Belo krajino, kamor se bomo še vrnili.
Marko Černetič, prostovoljec DCA Foto: Barbara Kregar Več fotografij=> |
Pohodništvo DCA Ljubljana,
|
Pomlad je v deželi tej, čeprav še zima brca v njej…..Hitri polžki iz DCA Ljubljana smo se danes, kljub čudovitemu sončnemu vremenu, kar »namrazili« tam na Štajerskem Triglavu, kot pravijo 978 m visokemu Boču domačini. Za 23 nas udeležencev je bilo poplačano vse v prečudovitem vzdušju na vsej poti, tudi s prijaznostjo oskrbnika v Planinskem domu pod Bočem, ki nas je popeljal z razlago vseh tamkajšnjih znamenitosti, kot pravi turistični vodič. Z izčrpno razlago nas je predvsem navdušil v cerkvici Sv. Nikolaja, ki je bila prvič omenjena davnega leta 1545. Zunanjost cerkve krasijo gotska okna, tudi zadnji vhod je v gotskem slogu, medtem ko je notranjost v baročnem stilu.
Sledil je vzpon na Boč po nekoliko zahtevnejši poti čez Balunjačo, ki preči pobočja Boča do skalnih pečin, ki jih vidimo pred seboj. Pot nas je nato s pomočjo varoval ob vznožju teh pečin pripeljala do grebena tako, da smo že lažje zadihali s hojo po položnejšem delu. Pod zaprtim vojaškim območjem smo hitro prišli do vrha z razglednim stolpom. Z njega smo imeli zaradi meglic v daljavi sicer malo slabši razgled, a nič zato, bo pa naslednjič bolje. Vrh smo zapustili po nekoliko lažji poti in vsi srečni in zdravi prispeli v planinski dom na zasluženo toplo enolončnico. Seveda v nadaljevanju nismo zamudili sprehoda po krajinskem parku in ogleda skromnega rastišča zelo redke, kosmatinke, zaščitene velikonočnice (Pulsatille grandis) imenovane. Moram se za konec zahvaliti mojemu pomočniku Rudiju, ki sem ga zaprosil za spremljanje zadnjega dela pohodniške kolone, saj so bile v večini zopet ženske pohodnice. Prostovoljec in organizator pohoda, Franci Več fotografij=> |
Pohodništvo DCA Ljubljana,
|
Za dan žena smo se odpravili v sončno dolino reke Dragonje. Pohod smo začeli v Sočergi nato pa se po lepi razgledni planoti dvignili na višino 406 m. Spustili smo se skozi vas Tuljaki do Sokoličev, kjer smo imeli kratek postanek. Pot smo nadaljevali do slapa Veli vir, kjer smo lahko občudovali lepote narave in bistre vode, pa čeprav je bilo vode v slapu bolj malo. Vrnili smo se v vas Sokoliči in nadaljevali pot nazaj do izhodišča. Spremljala sta nas čudovito vreme z zelo malo vetra in prijazna psička, ki se je vsem priljubila. Na poti nazaj smo se ustavili tudi na odlični malici v Kubedu in se dobre volje vrnili domov.
Marko Černetič, prostovoljec DCA Foto: Vlasta Potočnik Več fotografij=> |
Pohodništvo DCA Ljubljana
|
Kraški rob je vedno vabljiv za pohodnike v tem letnem času. 26 Hitrih polžkov se nas je v petek podalo na ta konec Podgorskega krasa. Iz Podgorja smo se napotili proti našemu tokratnemu cilju Kojniku (802 m), ki je bil ves čas pred nami obsijan s soncem. Mestoma je malo pihalo, kar nas ni motilo pri občudovanju kraške pokrajine. Tokrat se nam je na pohodu pridružil tudi voznik avtobusa Franci. Po slabih dveh urah smo si na vrhu privoščili malico, se poslikali in se spustili proti razglednemu vrhu na Kraškem robu, Jampršniku (649 m), kjer se nam je odprl lep razgled na Tržaški zaliv. Pohod smo zaključili v Podgorju v domači gostilni in se okrepčali z okusnimi lokalnimi dobrotami.
prostovoljec Štefan Rojina Več fotografij=> |
Natečaj za najboljšo pustno masko DCA |
|
|
Letošnje epidemiološke razmere, niso dovoljevale pustnega rajanja v živo. Ker pa si maske zaslužijo malo več pozornosti, smo priredili tekmovanje. Na tekmovanju je lahko sodeloval katerikoli član tako, da je poslal svojo fotografijo maske in se potegoval za eno izmed treh nagrad. Žirija je izbirala po zelo strogem kriteriju in izbrala naslednje tri maske.
Nagrajenci lahko svoje nagrade prevzamejo v DCA-jih. Hvala vsem za sodelovanje pri odganjanju zime. Več fotografij=> |
Pohodništvo DCA Ljubljana
|
Danes smo se zopet zbrali - ena luštkana pohodniška skupinica DCA Ljubljana. Tokrat zopet 19 udeležencev, kar veliko, če pomislim, da se je veliko pohodnic raje odločilo - »gremo mi po svoje« , a nič ne de, mi smo se imeli fajn, prehodili veliko neznanih poti – velja za vse udeležence, po za Ljubljančane najbližjem hribu, Šmarno gori. To je 669 m visok vrh, ki se nahaja severozahodno od glavnega mesta Slovenije. Z vrha, na katerem se nahaja gostinski lokal ter cerkev, se nam odpre lep razgled na Gorenjsko, del Julijskih Alp, Karavank in Kamniško Savinjskih Alp. Nanjo vodi kar 16 poti in naša tokratna se je prekrivala z mnogimi od njih. Malce je bilo potrebno celo poplezati ob skrbno, z močnimi verigami zavarovani prepadni poti tam v območju Turnca. Hvala moškemu delu tokratnega pohoda, ki ste pomagali nežnejšemu delu skupine preplezati nekoliko zahtevnejši del poti. Pot svobode, katera je bila naš današnji cilj, poteka namreč ravno tam in….saj smo »mimogrede« tudi vrh osvojili in se naužili prelepih razgledov, se na njem malce okrepčali, zabavali ter tja do sredine popoldneva srečno prispeli v dolino. Prehodili smo ves krog okoli gore in še marsikaj poleg, saj v skoraj štirih urah efektivne hoje se pa mora kaj dogajati in se tudi je……!!!
Prostovoljec in organizator pohoda, Franci Več fotografij=> Vtis s pohoda=> |
Samopregledovanje dojk
|
Vse o tem na kaj moramo biti pozorni ob pregledovanju dojk, nam je povedala dipl.m.s. Karmen Seljak iz ZD Ljubljana Vič - Rudnik. Izvedeli smo, da v nasprotju s splošnim prepričanjem, rak dojk lahko prizadene tudi moške, da je vrh odkritih rakov pri ženskah okoli šestdesetega leta in se pogovarjali tudi o pomenu uživanja vitamina D kot preventive proti raku. Na silikonskemu modelčku smo se učile odkrivati spremembe v dojkah in pravilnega načina preventivnega pregledovanja.
Hvala gospe Karmen Seljak. Veselimo se nadaljnjega sodelovanja. |
Pohodništvo DCA Ljubljana, Hitri polžki na Krimu, 11. februar 2022 |
Petek ja dan za pohode DCA Ljubljana. Tudi danes ni bilo nič drugače. Na izhodišču končne postaje LPP v vasici Iška se nas je zbralo 19 udeležencev in začeli smo nabirati ravninske metre, da bi kmalu nato zavili v gozd in se vzpeli nad sotesko reke Iške. A naš cilj, 1107 m visoki Krim je bi še daleč tam gor v oblaku. Pred vhodom v jamo Velika Pasica (zaprta za obiskovalce) smo se malo oddahnili, fotografirali in podali naprej proti vrhu. Malce stran od poti je pod zanimivo rastočo bukvijo nekaterim ob pogledu nanjo prebudil marsikatero domišljijo. Malce pod vrhom smo se morali izogniti izredno poledenelemu delu poti kar s »sprehodom« med grmovjem in spotikanju ob ostankih skrite žičnate ograje bivše JLA. Tako smo po dobrih dveh urah in pol in premaganih 777 m višine, le dosegli želeni cilj. Na vetrovnem vrhu pa hitro v planinski dom prijaznemu osebju v »objem«! Med postankom v topli sobi smo si nabrali novih moči in ob pogledu skozi okno, nas je zunaj čakalo nič kaj prijazna megla. Razgledi v dolino in zasnežene alpske vrhove, tja od Triglava pa vse do Snežnika, bodo morali počakati do našega naslednjega vzpona sem gor. Tudi na poti v dolino smo kar lep čas hodili v pravem oblaku, ki nas ni hotel ponesti skoraj 800 metrov nižje. Še več, na nas je poslal nekaj dežnih kapelj in dodobra razmočil pot. S pazljivim, bolj upočasnjenim korakom, smo se spuščali soncu nasproti, ki je sijal nad ljubljansko kotlino. In kot v posmeh vsemu, še osvojena gora, ki kraljuje južno od Ljubljane, se je kopala v zadnjih popoldanskih sončnih žarkih, ko smo se kar prijetno utrujeni peljali proti domu. Vsem udeleženkam hvala za ubogljivost in poslušanje nasvetov ob hoji po nevarnejših delih poti. Še posebej se moram tokrat zahvaliti Dušanu, ki sem ga zvečer pred pohodom, ko dem videl, da ni med prijavami nobenega moškega, na hitro pregovoril za pomočnika pri vodenju velike skupine, pa še moško kvoto udeležbe je spravil na malce višji nivo. Prostovoljec in organizator pohoda, Franci Več fotografij=> |
Razstava ob kulturnem prazniku –
|
Postavili smo slikarsko razstavo, ob kulturnem prazniku 8. februarja, slikarjev DCA Gosposvetske. V tej skupini nas je kljub trenutni situaciji nekaj slušateljev, ki hodi v živo v učilnico, ostali so vključeni na tečaj preko spleta, ki poteka istočasno. Tako so slike nastale tako doma kot v učilnici.
Na lokaciji DCA Gosposvetska visijo slike na temo Tihožitje, Narava, Cvetje, Živali, Jesen, Morje z čolnom in Ženska v slikarski tehniki, akril in akvarel. Sedaj pripravljamo slike za razstavo pod naslovom Tihožitje v tehniki akvarel in akril enak motiv, ki bo 23.marca v Knjižnici Zalog. Tam bo seveda poleg slikarjev DCA Gosposvetska razstavljalo še nekaj drugih slikarjev iz DCA Povšetova in DCA Zalog, ki prav tako ustvarjajo pod mentorstvom Vande Žužek. Ob tem času pa slikamo slike na temo Zima v tehnikah akvarel, akril, kot v oljnem pastelu. V naslednjem terminu slikanja imamo v programu slikanje Svojega otroka, ki ga bomo slikali po prinešeni fotografiji, vendar po stilu ruskega slikarja Vladimira Volegova. Slikarja bom predstavila na uri slikanja in risanja. Na razstavi DCA Gosposvetska, ki je postavljena tudi za ta čudovit kulturni praznik, sodelujejo avtorice: Stanka Slapernik, Gita Ilich, Dora Tse, Marjana Menninger, Vera Stojkovič in Vanda Žužek, ki je tudi mentor slikarske skupine. Upam, da nas bo kmalu spet več in se bomo odpravile na terenska slikanja in obisk galerij in muzejev. Vanda Žužek, prostovoljka DCA Več fotografij=> |
Pohodništvo DCA Ljubljana,
|
Nas triindvajseterica Hitrih polžkov iz DCA Ljubljana smo se tokrat podali po severni poti do kavern in Sabotina. Malce strma pot in sopihajoča pljuča nekaterih s slabšo kondicijo nas je, s pomočjo nekaj varoval jeklenic, pripeljala do kavern. V 6. soški bitki, avgusta 1916, je italijanska vojska zavzela Sabotin, kar je omogočilo zasedbo Gorice. Hrib je prepreden s sistemi jarkov in kavern, ki sta jih avstro-ogrska in italijanska vojska zgradili pri utrjevanju svojih položajev. V samo za nas odrtem planinskem domu nam je prijazen oskrbnik natrosil toliko zanimivosti, ki so se tukaj dogajale v 1. svetovni vojni, da smo pozabili na vse tegobe naše poti. Popeljal nas je še v vse za obiskovalce odprte kaverne, skratka videli smo vse, kar smo tukaj gor lahko. Kar malce pozno smo se odpravili po grebenski mejni poti med Slovenijo in Italijo daleč dol v dolino.
Več fotografij=> |
Pohodništvo DCA Ljubljana
|
Danes sem skupino kar 46 pohodnikov (le 4 moški) pohodniške skupine iz DCA Ljubljana, popeljal po Pijavško barjanski poti. V pomoč sta mi bili predsednica TD Škofljica Tončka Pal in ena barjanska - bolj domača – žabica, z imenom Nataša. Z malce logističnimi težavami zaradi velike udeležbe, se je vse začelo kot po maslu – beri z mastnimi rokami. Pohodnike smo »ta domači« iz TD Škofljica namreč presenetili s še toplimi slastnimi Čotovimi krofi. V nadaljevanju - tekom pohoda - so udeleženci zvedeli veliko zanimivosti o ljubljanskem barju, naselju Pijava Gorica, ki je vpeta v barje na zahodu in okljuk barja na vzhodu. Tako barje sega preko kočevske ceste tja gor do gozda pod vasico Drenik. Pot smo podaljšali še do izvira čiste pitne vode, imenovanega Ižanske toplice, poleg katerega so najdene naselbine koliščarjev. V prečudovitem vremenu in v strogem spoštovanju pravil NIJZ, smo pohod zaključili v zadovoljstvo vseh in njihovem sporočilu, da se bodo tekom leta podajali na pot z družinami, vnuki, sami….takrat ko se bodo pojavile prve pojoče ptice, zacveteli močvirski tulipani, obletavali pisani metulji okarčki…..Danes nismo srečali medveda, ki se hodi občasno napajat na izvir, marveč le nekaj bežečih srnic. V domači gostilni Čot, kjer smo se ob koncu poti ustavili na prepotrebni kavici, pijači in nekateri so se razvajali ob izvrstni hrani, nas je pozdravil naš prijatelj Brane. Pozdravil je tako glasno, ko je potegnil meh svoje harmonike, da se je začelo plesati in peti, kot na kašnem velikem praznovanju. Pa saj praznovanje je resnično bilo – naša rekordna udeležba na pohodih DCA namreč!
Prostovoljec in organizator pohoda, Franci Več fotografij=> |
Predavanje o jogi za sproščenost in pravilno dihanje, 26. januar 2022,
|
Dr. Vojka Bole-Hribovšek, prostovoljka, ki že vrsto let pri nas izvaja jogo, nam je tokrat predavala o jogi za sproščenost in pravilno dihanje. Predstavila nam je principe vadbe joge. Pomembno je, da vadimo po svojih zmožnostih, v ritmu dihanja, zavestno in sproščeno.
Po teoretičnem delu predavanja smo sami preizkusili pozitivne učinke vadbe joge na telo in psiho. Sprostili smo se in sede izvedli nekaj vaj za pravilno dihanje. Več fotografij=> |
Pohodništvo DCA Ljubljana
|
Zopet ena lepa pohodniška tura združenih pohodniških skupin Hitri polžki in Vandrovčki s kar 29 udeleženci na mrzel zimski dan 21.1.2022. Smer poti z vlakom do Dol. Ponikev - Gorenje Ponikve – Repče - Trebni vrh (581 m) – Vrhtrebnje - Mala in Velika jama - Trebanjski grad – Trebnje. S postankom ob poti pred vasico Repče smo uživali v razgledih tja do Lisce, Kozjega, Kuma in na vse manjše hribčke in doline pred njimi. Z vrha in vasi Vrhtrebnje razgledov proti Karavankam in Alpam, zaradi delno oblačnega vremena v tisti smeri, ni bilo. Po malici na prijetnem sončku, smo šli mimo lovske koče pod vrhom do obeležja 15. poldnevnika. Našel sem zelo zanimivo oddajo za poslušanje o tem: https://val202.rtvslo.si/2012/10/kamnito-obelezje-15-poldnevnika-na-vrhtrebnjem/.
Po krajšem ogledu smo na sončni uri zaznali, da kaže ura že 13:15, skrajni čas za odhod v dolino. Gozdna pot je bila pod listjem mestoma malce poledenela in pazljivo smo se spustili (itak je pred tem sledil vzpon) do Velike jame, nekateri malce zlezli vanjo, a čas nas je priganjal, zato bo to poseben pohod - izlet z njenim ogledom enkrat pozneje. Pazljivo smo prehodili več kot 120 strmih stopnic (delno ledenih), da smo lahko prečili avtocesto in pravočasno ujeli predvideni odhod vlaka za Ljubljano. Nekaj nas je uspelo v bližnjem bifeju na eks popiti prepotrebno kavico, vodo ali sok, spet drugi so se sončili na ličnih klopcah železniške postaje. Ob prihodu vlaka smo na hitro dobili obvestilo, naj gremo na sprednjo kompozicijo, ker zadnjo bodo odklopili in bo peljala v Sevnico, Kar nekaj drenjanja je bilo, a na koncu smo le vsi dobili sedeže. Zopet je bilo veliko novih pohodnic in pohodnikov, tako, da sem s spoznavanjem bolj na psu, saj mi je katera n.pr. že trikrat povedal kdo je, pa jo četrtič vprašam za ime in isto vprašanje, a ti si nova? No, zaščitne maske seveda tudi naredijo svoje!!! Naj se na koncu zahvalim današnjemu fotografu Andreju za lepo ovekovečene spomine in mojemu pomočniku Dušanu, ki sem ga tokrat posebej prosil za pomoč pri obvladovanju tako velike skupine. S prehojenimi 14.961 koraki, več kot 320 m višinci in na kakšnem mestu z malce zahtevnejšo hojo, smo zadovoljni in prijetno utrujeni varno dosegli domača ognjišča. Obljubim, da bo naslednji pohod malo lažji in sproščujoč, brez kakšnih večjih vzponov…vse pa v vabilu nekje v ponedeljek, torek! Prostovoljec in organizator pohoda, Franci Več fotografij=> |
Ptice v naravi - voden ogled
|
Tokrat smo imeli člani DCA zelo zanimivo in poučno predavanje o pticah. Zbrali smo se v parku Tivoli in počasi krenili vse tja do Tivolskega ribnika. Med potjo smo slišali veliko zanimivih stvari o pticah, ki nam jih je pripovedovala g. Zlata Vahčič ornitologinja in vodnica Društva za opazovanje in proučevanje ptic Slovenije. Poslušali smo ptičje petje in uživali v naravi, čeprav naj je vreme malo zagodlo.
Zopet smo si nabrali veliko novega znanja. Tako kakovostnih predavanj si še želimo. Zapis in foto: Branka Lopič, članica in prostovoljka DCA Več fotografij=> |
Pohodništvo DCA Ljubljana, Korte
|
V okviru DCA deluje nova pohodniška skupina s katero smo se tokrat podali v Korte nad Izolo. Od izhodišča smo se povzpeli do grebena in po panoramski poti prišli do Šareda, kjer smo imeli postanek za kavico. Nadaljevali smo pot skozi vas Cetore in se po kolovozni poti povzpeli do Kort, si ogledali vasico in sedli na avtobus. Z avtobusom smo se odpeljali do San Simona, kjer smo si privoščili odlične domače bobiče. Pohod je trajal 4 ure, vzdušje je bilo zelo pozitivno in tudi vreme nas je prijetno razvajalo. Veselimo se nadaljnjih pohodov.
Marko Černetič, prostovoljec DCA Foto: Vlasta Potočnik Več fotografij=> |
