MISELNE VAJE
REŠITVE LAHKO PREJMETE V PISARNI DCA.
SOBOTNA UGANKA
Prejšnji teden ste odlično odgovorili na zastavljeno vprašanje, zato smo danes pripravili 5 kratkih logičnih ugank.
Odgovore nam pošljite na:
dca@dca-ljubljana.org
Veliko zabave ob reševanju.
1. Rumena brisača mi je padla v rdeče morje. Kakšna je zdaj moja brisača?( MOKRA ali SLANA)
2. V katerem primeru je dva plus enajst enako ena? (PRI URI)
3. Na katero vprašanje ne morete odgovoriti z DA? (ALI SPIŠ?)
4.Na ribolov so odšli: dva očeta in dva sinova. Vsak je ujel natanko eno ribo, vendar so bile na koncu ujete samo tri ribe.
Ali je to možno? (Na ribolov so odšli dedek,oče in vnuk)
5.Dva prijatelja igrata tenis. Igrata 5 setov zapored in oba zmagata 3 sete. Kako je to mogoče? (igrata na različnih tekmah ali igrata v dvojicah)
Odgovore nam pošljite na:
dca@dca-ljubljana.org
Veliko zabave ob reševanju.
1. Rumena brisača mi je padla v rdeče morje. Kakšna je zdaj moja brisača?( MOKRA ali SLANA)
2. V katerem primeru je dva plus enajst enako ena? (PRI URI)
3. Na katero vprašanje ne morete odgovoriti z DA? (ALI SPIŠ?)
4.Na ribolov so odšli: dva očeta in dva sinova. Vsak je ujel natanko eno ribo, vendar so bile na koncu ujete samo tri ribe.
Ali je to možno? (Na ribolov so odšli dedek,oče in vnuk)
5.Dva prijatelja igrata tenis. Igrata 5 setov zapored in oba zmagata 3 sete. Kako je to mogoče? (igrata na različnih tekmah ali igrata v dvojicah)
NADALJUJ ZGODBO
Prostovoljka Živa vam je pripravila spodnjo zgodbico. Nadaljujte zgodbo in jo naslovite. Veliko ustvarjalnosti in zabave pri pisanju.
Zapisane zgodbice nam lahko pošljete na mail gosposvetska@dca-ljubljana.org, jih bomo objavili.
Drava, Sava in Soča so bile sestre. Nekega dne so se zmenile, da bodo naredile tekmovanje …
Zapisane zgodbice nam lahko pošljete na mail gosposvetska@dca-ljubljana.org, jih bomo objavili.
Drava, Sava in Soča so bile sestre. Nekega dne so se zmenile, da bodo naredile tekmovanje …
NADALJUJ ZGODBO
Dopolnite zgodbo; prostovoljka Živa vam je pripravila začetek in dva odlomka iz sredine. Veliko ustvarjalnosti in zabave pri pisanju.
Zapisane zgodbice nam lahko pošljete na mail gosposvetska@dca-ljubljana.org, jih bomo objavili.
Nekega zimskega večera sem štirim starejšim gospem pomagal avto spraviti iz kupa snega ob cesti. Ponudile so mi plačilo, pa sem ga zavrnil. Nato so me vprašale, kako mi je ime in kam hodim v šolo. Povedal sem jim in na dogodek pozabil …
In tako sem na smrt prestrašen sedel pred ravnateljevo pisarno, pojma nisem imel, kaj sem ušpičil. Mimo je prišla tajnica in rekla: »O, o tebi sem pa slišala! Ravnatelj bo vsak hip tukaj.«
Obisk ravnateljeve pisarne me je dobesedno šokiral.
Zapisane zgodbice nam lahko pošljete na mail gosposvetska@dca-ljubljana.org, jih bomo objavili.
Nekega zimskega večera sem štirim starejšim gospem pomagal avto spraviti iz kupa snega ob cesti. Ponudile so mi plačilo, pa sem ga zavrnil. Nato so me vprašale, kako mi je ime in kam hodim v šolo. Povedal sem jim in na dogodek pozabil …
In tako sem na smrt prestrašen sedel pred ravnateljevo pisarno, pojma nisem imel, kaj sem ušpičil. Mimo je prišla tajnica in rekla: »O, o tebi sem pa slišala! Ravnatelj bo vsak hip tukaj.«
Obisk ravnateljeve pisarne me je dobesedno šokiral.
NADALJUJ ZGODBO
Navodilo: Nadaljujte spodnjo zgodbo in jo naslovite.
Gori nekje v gorah, ne ve se več, ali je bilo pri Macigoju ali Naravniku, je šivala gospodinja v senci pod drevesom in zibala otroka. Naenkrat prilomasti - pa prej ni ničesar opazila - medved …
Zapisano zgodbo pošljite na elektronski naslov: gosposvetska@dca-ljubljana.org
Navodilo: Nadaljujte spodnjo zgodbo in jo naslovite.
Gori nekje v gorah, ne ve se več, ali je bilo pri Macigoju ali Naravniku, je šivala gospodinja v senci pod drevesom in zibala otroka. Naenkrat prilomasti - pa prej ni ničesar opazila - medved …
Zapisano zgodbo pošljite na elektronski naslov: gosposvetska@dca-ljubljana.org
OBJAVLJAMO ZGODBE, KI SO JIH NAPISALE NAŠE ČLANICE, PO NAVAODILIH »NADALJUJTE SPODNJO ZGODBO IN JO NASLOVITE«.
Gori nekje v gorah, ne ve se več, ali je bilo pri Macigoju ali Naravniku, je šivala gospodinja v senci pod drevesom in zibala otroka. Naenkrat prilomasti - pa prej ni ničesar opazila - medved …
______________________________________________________
Prijazni medved
Gori nekje v gorah, ne ve se več, ali je bilo pri Macigoju ali Naravniku, je šivala gospodinja v senci pod drevesom in zibala otroka. Naenkrat prilomasti - pa prej ni ničesar opazila - medved.
Opazuje ženo in otroka v senci pod drevesom. Žalosten je. Saj nima družice, s katero bi si ustvaril družino. Ljudem je lepo, pravi. Srečajo se, se zaljubijo in zaživijo skupaj. Kaj pa mi, medvedi?
Odloči se in se odpravi na pot. V sosednjem gozdu čez kak dan sreča medvedko. Srce mu vzradosti, metuljčki se mu porajajo v trebuhu. Pa, saj sem zaljubljen, si pravi. Ugotovi, da je prav malo potrebno, da si srečen, kot gospodinja-žena, ki jo je opazoval izza drevesa.
Medvedka ga je bila vesela, odločila sta se, da si skupaj ustvarita družino.
Medved je bil odslej najsrečnejši medo daleč naokrog.
Darinka
___________________________________________________
Medved in trn v šapi
Gospodinja se je močno prestrašila. Medved se je mirni usedel zraven nje in ji pomolil desno šapo. Gospodinja ni vedela kaj naj naredi, »naj pograbi otroka in zbeži«? ali naj ostane mirna. Medved jo je utožno pogledal naravnost v oči. Gospodinja pogleda njegovo šapo, ki je bila okrvavljena in iz nje je gledal velik trn. Izpulila mu ga je. V znak zahvale jo je lepo pogledal, naredil tri prevale in odkorakal nazaj v gozd.
Danica
_______________________________________________________
Kristina
Gori nekje v gorah, ne ve se več, ali je bilo pri Macigoju ali Naravniku, je šivala gospodinja v senci pod drevesom in zibala otroka. Naenkrat prilomasti - pa prej ni ničesar opazila – medved. Kristina je kljub temu, da je bil ob njej otrok ostala mirna, ni se premaknila, le opazovala je žival. Bila je navajena , da so se v teh krajih pojavili medvedi, volkovi, lisice, a nikoli niso prišli do hiše.
Kristina je od malega živela z mamo v mali bajtici. Le v osnovno šolo je morala hoditi kar daleč v večjo sosednjo vas Štule. Bila je dobra učenka, vedaželjna, bistra in spretna. A za nadaljne šolanje ni bilo denarja. Očeta ni imela, živele sta sami z materjo. In tudi sama ni imela moža. Tako je ob prilikah prišel za težja opravila kak delavec, da je imel hrano in prenočiošče, delal nekaj časa in odšel. Tudi z Ivanom je bilo tako. Je bil pač rojen v znamenju strelca, prijeten sogovorec, še kar priden za delo a ni nikjer dolgo zdržal .S Katarino sta se zbližal, ko še ni bila polnoletna a ni trajalo dolgo.Pozneje je nekaj časa delal tudi v Štulah, se spoprijateljil še z enim dekletom in seveda odšel za vedno.
Medved je prišel že zelo blizu , samo opazoval je mamo inotroka s svojimi velikimi rjavimi očmi. Kot bi želel le pozdraviti Kristino in ji reči: tudi sama imam mladička medvedka, tam v gozdu sedaj spi. In Kristina je bila globoko v sebi prepričana, da pred njo stoji medvedka. Še bolj je bila mirna in opazovala to res veliko žival.Medvedka ju je še nekaj časa opazovala, se obrnila on odšla proti gozdu.
Ravno takrat je prišla iz hiše mama. Nagonsko je močno zakričala, kar je bilo najslabše v tistem trenutku. Medvedka se je sunkovito obrnila in začela teči proti hiši. Morda je mislila, da sta Kristina in otrok v nevarnosti ali pa kaj drugega.Kristina je vedela, da mora rešiti to situacijo.Obrnila se je. Dala materi otročička v naročje in z mirnostjo a ostro besedo dejala: takoj v hišo. Njena mama je bila sicer gospodovalna in je vedno obveljala njena a tokrat se je zavedla, da hčerka ukrepa pametneje.Zgrabila je otročička in zbežala v hišo.In zakaj ni Kristina tudi šla v hišo, tega si ni znala razložiti.Medvedka jeprišla čisto blizu nje, zarjovela je in se postavila na zadnje noge ter jo gledala. Kristina je v tem trenutku začutila, kot da se ji je ustavilo srce, kot , da ji je kri v žilah zamrznila. V tistem trenutku ji je bilo žal, da ni odšla v hišo, ko je bil še čas za to.Sedaj ni bilo več izhoda. Bila je mirna, tokrat bolj zato, ker je v bistvu otrpnila.
Mirna in napeta je čakala, ,kaj bo.Vdala se je v usodo, da je le otrok rešen.Da iz neznanega razloga ni šla v hišo, tega si tudi pozneje, ko je še po mnogih letih razmišljala o dogodku, ni znala pojasniti.Morda tudi medvedka ni vedela kaj naj stori. Kakorkoli že, ni je več pogledala, le obrnila se je in s počasnimi koraki odkorakala v gozd. Nikoli več se ni prikazala.
Mogoče je ravno ta dogodek Kristini opogumil, da je naredila to, kar si je že nekaj časa želela. Tokrat je upala materi povedati, da odhaja v mesto , kjer se bo izučila za šiviljo in delala v tekstilni tovarni.Mati je tudi tokrat začutila odločnost v njenem glasu in ni rekla ničesar. Šele kakšen teden pozneje pa je bila Kristina vesela, da je slišala materino mnenje: prav imaš, zaslužiš si svoje življenje tam, kamor te nosi srce.Srečno.
Metoda
___________________________________________________-
Medved
Kri ji zaledeni v žilah, otrpne, ne ve, kaj naj stori. V hišo ne more, ker je medved prišel iz te smeri; na drevo ne more splezati in pustiti otroka; če ga pograbi iz zbeži v gozd, jo bo medved dohitel. Tedaj pa se iz zibeli zasliši smeh in čebljanje, dete zavrisne in stegne ročice proti medvedu. In glej, medo nekaj zagodrnja in malemu v zibko položi sat medu, nato pa počasi odhlača v gozd.
Darinka
Gori nekje v gorah, ne ve se več, ali je bilo pri Macigoju ali Naravniku, je šivala gospodinja v senci pod drevesom in zibala otroka. Naenkrat prilomasti - pa prej ni ničesar opazila - medved …
______________________________________________________
Prijazni medved
Gori nekje v gorah, ne ve se več, ali je bilo pri Macigoju ali Naravniku, je šivala gospodinja v senci pod drevesom in zibala otroka. Naenkrat prilomasti - pa prej ni ničesar opazila - medved.
Opazuje ženo in otroka v senci pod drevesom. Žalosten je. Saj nima družice, s katero bi si ustvaril družino. Ljudem je lepo, pravi. Srečajo se, se zaljubijo in zaživijo skupaj. Kaj pa mi, medvedi?
Odloči se in se odpravi na pot. V sosednjem gozdu čez kak dan sreča medvedko. Srce mu vzradosti, metuljčki se mu porajajo v trebuhu. Pa, saj sem zaljubljen, si pravi. Ugotovi, da je prav malo potrebno, da si srečen, kot gospodinja-žena, ki jo je opazoval izza drevesa.
Medvedka ga je bila vesela, odločila sta se, da si skupaj ustvarita družino.
Medved je bil odslej najsrečnejši medo daleč naokrog.
Darinka
___________________________________________________
Medved in trn v šapi
Gospodinja se je močno prestrašila. Medved se je mirni usedel zraven nje in ji pomolil desno šapo. Gospodinja ni vedela kaj naj naredi, »naj pograbi otroka in zbeži«? ali naj ostane mirna. Medved jo je utožno pogledal naravnost v oči. Gospodinja pogleda njegovo šapo, ki je bila okrvavljena in iz nje je gledal velik trn. Izpulila mu ga je. V znak zahvale jo je lepo pogledal, naredil tri prevale in odkorakal nazaj v gozd.
Danica
_______________________________________________________
Kristina
Gori nekje v gorah, ne ve se več, ali je bilo pri Macigoju ali Naravniku, je šivala gospodinja v senci pod drevesom in zibala otroka. Naenkrat prilomasti - pa prej ni ničesar opazila – medved. Kristina je kljub temu, da je bil ob njej otrok ostala mirna, ni se premaknila, le opazovala je žival. Bila je navajena , da so se v teh krajih pojavili medvedi, volkovi, lisice, a nikoli niso prišli do hiše.
Kristina je od malega živela z mamo v mali bajtici. Le v osnovno šolo je morala hoditi kar daleč v večjo sosednjo vas Štule. Bila je dobra učenka, vedaželjna, bistra in spretna. A za nadaljne šolanje ni bilo denarja. Očeta ni imela, živele sta sami z materjo. In tudi sama ni imela moža. Tako je ob prilikah prišel za težja opravila kak delavec, da je imel hrano in prenočiošče, delal nekaj časa in odšel. Tudi z Ivanom je bilo tako. Je bil pač rojen v znamenju strelca, prijeten sogovorec, še kar priden za delo a ni nikjer dolgo zdržal .S Katarino sta se zbližal, ko še ni bila polnoletna a ni trajalo dolgo.Pozneje je nekaj časa delal tudi v Štulah, se spoprijateljil še z enim dekletom in seveda odšel za vedno.
Medved je prišel že zelo blizu , samo opazoval je mamo inotroka s svojimi velikimi rjavimi očmi. Kot bi želel le pozdraviti Kristino in ji reči: tudi sama imam mladička medvedka, tam v gozdu sedaj spi. In Kristina je bila globoko v sebi prepričana, da pred njo stoji medvedka. Še bolj je bila mirna in opazovala to res veliko žival.Medvedka ju je še nekaj časa opazovala, se obrnila on odšla proti gozdu.
Ravno takrat je prišla iz hiše mama. Nagonsko je močno zakričala, kar je bilo najslabše v tistem trenutku. Medvedka se je sunkovito obrnila in začela teči proti hiši. Morda je mislila, da sta Kristina in otrok v nevarnosti ali pa kaj drugega.Kristina je vedela, da mora rešiti to situacijo.Obrnila se je. Dala materi otročička v naročje in z mirnostjo a ostro besedo dejala: takoj v hišo. Njena mama je bila sicer gospodovalna in je vedno obveljala njena a tokrat se je zavedla, da hčerka ukrepa pametneje.Zgrabila je otročička in zbežala v hišo.In zakaj ni Kristina tudi šla v hišo, tega si ni znala razložiti.Medvedka jeprišla čisto blizu nje, zarjovela je in se postavila na zadnje noge ter jo gledala. Kristina je v tem trenutku začutila, kot da se ji je ustavilo srce, kot , da ji je kri v žilah zamrznila. V tistem trenutku ji je bilo žal, da ni odšla v hišo, ko je bil še čas za to.Sedaj ni bilo več izhoda. Bila je mirna, tokrat bolj zato, ker je v bistvu otrpnila.
Mirna in napeta je čakala, ,kaj bo.Vdala se je v usodo, da je le otrok rešen.Da iz neznanega razloga ni šla v hišo, tega si tudi pozneje, ko je še po mnogih letih razmišljala o dogodku, ni znala pojasniti.Morda tudi medvedka ni vedela kaj naj stori. Kakorkoli že, ni je več pogledala, le obrnila se je in s počasnimi koraki odkorakala v gozd. Nikoli več se ni prikazala.
Mogoče je ravno ta dogodek Kristini opogumil, da je naredila to, kar si je že nekaj časa želela. Tokrat je upala materi povedati, da odhaja v mesto , kjer se bo izučila za šiviljo in delala v tekstilni tovarni.Mati je tudi tokrat začutila odločnost v njenem glasu in ni rekla ničesar. Šele kakšen teden pozneje pa je bila Kristina vesela, da je slišala materino mnenje: prav imaš, zaslužiš si svoje življenje tam, kamor te nosi srce.Srečno.
Metoda
___________________________________________________-
Medved
Kri ji zaledeni v žilah, otrpne, ne ve, kaj naj stori. V hišo ne more, ker je medved prišel iz te smeri; na drevo ne more splezati in pustiti otroka; če ga pograbi iz zbeži v gozd, jo bo medved dohitel. Tedaj pa se iz zibeli zasliši smeh in čebljanje, dete zavrisne in stegne ročice proti medvedu. In glej, medo nekaj zagodrnja in malemu v zibko položi sat medu, nato pa počasi odhlača v gozd.
Darinka
Tudi tokrat nam je prostovoljka Manca pripravila zanimive vaje za urjenje spomina.
Prijetno reševanje.
Prijetno reševanje.
Prostovoljka Manca je pripravila zanimive vaje za urjenje spomina. Prijetno reševanje.
"Napišite kratko zgodbico, kjer se vse besede začnejo na isto črko".
Zapisane zgodbice nam lahko pošljete na mail gosposvetska@dca-ljubljana.org, jih bomo objavili.
OBJAVLJAMO ZGODBICE NA ISTO ČRKO,
KI JO JIH NAPISALE NAŠE ČLANICE:
Zgodbica »Pozimi«
Pozimi pogosto ponoči in podnevi piha polarni piš. Površine pomrznejo, pločniki postanejo prave pasti. Promet se premika počasi, pešci previdno podrsavajo po poledeneli podlagi, preveč je padcev in poškodb. Prva pomoč prevaža poškodovance na polikliniko.
Penzionisti pazimo in previdno prečkajmo prehode za pešce.
Majda
__________________________________________________________________
Pometem po predsobi, pa pokrijem pokrovko pri posodi. Potem poslušam pogovorno pametovanje "pametnjakovičev". Preslišim prečudne pretnje, pa primerno premlevam podatke pandemije. Pokličem prijatelje, počvekamo, pridušamo. Pamet pa prevzame posmeh. Po poteh pandemičnih protiukrepov pogumno prenašam pokorščino. Pa preživljam posebno praznjenje pameti.
Prisrčna pohvala pritiče prizadevnim
prostovoljcem pri pomoči preživelih.
Aiša
___________________________________________________________________
Petelinček Pepi prepeva po polju. Pride proti prvemu pašniku pa prepeva prelestne pesmi piščančkom. Poleg prepevanja pesmi prikupnim piščančkom prepeva pešcem po peščeni poti. Pripeljejo posebni "patroni": petelinčka Pepija pa piščančke povozijo. Petelinčkovi prijatelji pojejo petelinčku, piščančkom poslednjo pesem.
Pa prisrčen pozdrav. Pepa
Vera
__________________________________________________________________________
Sedaj se sončim s senčnikom, saj sonce sije s sinjega svoda s svojo silno svetlobo.
Svojo slabo samopodobo sem spremenila, se soočila s strahovi, solze sušila, smeh spodbudila; sedaj sem spet srečna sama s seboj, s svojim staranjem, s svojo samoto, svojimi sanjami.
Darinka
Koliko lukenj ima majica?
