Dragi člani DCA!
Vsako leto 10. marca obeležujemo dan mučenikov, ki ima svoje korenine v krščanskem izročilu, saj je 40. vojakov elitne legije raje zmrznilo v ribniku, kot pa da bi se odpovedali krščanski veri.
Tradicionalno naj bi moški na ta dan prejeli simbolično darilo - suhe slive, trnje in klobaso. To naj bi jih opominjalo, da se mučeništvo v njihovem življenju še vedno dogaja. Dandanašnji pa gre bolj za izkaz pozornosti dam do gospodov, po tem, ko se dva dni pred tem oni spomnijo nanje.
Dragi gospodje!
Čeprav se dame pogosto pritožujemo, da niste taki, kot bi si me želele, ste vendarle eden najpomembnejših ljudi v naših življenjih. Brez vas bi bilo preprosto dolgčas😊.
Vsem gospodom tako iskreno čestitamo ob dnevu mučenikov.
Kolektiv DCA
Tradicionalno naj bi moški na ta dan prejeli simbolično darilo - suhe slive, trnje in klobaso. To naj bi jih opominjalo, da se mučeništvo v njihovem življenju še vedno dogaja. Dandanašnji pa gre bolj za izkaz pozornosti dam do gospodov, po tem, ko se dva dni pred tem oni spomnijo nanje.
Dragi gospodje!
Čeprav se dame pogosto pritožujemo, da niste taki, kot bi si me želele, ste vendarle eden najpomembnejših ljudi v naših življenjih. Brez vas bi bilo preprosto dolgčas😊.
Vsem gospodom tako iskreno čestitamo ob dnevu mučenikov.
Kolektiv DCA
Drage članice DCA!
Iz drobne dojenčice zraste deklica,
Iz deklice dekle,
Iz dekleta ženska.
Na življenjski poti prevzemamo različne vloge, kot so učenka, prijateljica, žena, uslužbenka, mamica, snaha, tašča, babica……
Ne glede na življenjsko obdobje in izkušnje pa nas vse povezuje to, da smo ženske.
Smo močne, ranljive, vztrajne, obupane, srečne, žalostne - smo preprosto človeške.
S ponosom in zavedanjem pomena praznovanja mednarodnega dneva žena, vam iskreno čestitamo!
Kolektiv DCA
Prispevek članice:
Številni še vedno ne vedo natančno, kaj pomeni osmi marec oziroma kje in kako se je vse skupaj začelo. Po podatkih OZN se je zgodovina praznovanj 8. marca začela v ZDA leta 1909, ko so ženske na pobudo ameriške socialistične stranke organizirale protest v podporo tekstilnih delavk, katerih štrajk so surovo zadušili. Dve leti kasneje je Clara Zetkin predlagala, da bi na ta dan zahtevali ekonomsko, politično in socialno enakopravnost in enakovrednost žensk po vsem svetu. Danes se ta dan praznuje v približno sto državah.
Nekateri ljudje so prepričani, da pomembnih razlik med moškimi in ženskami ni več, in da bi ta praznik prav zato morali celo ukiniti. A saj ne gre za razlike. Spola sta različna, in v tem ni težav -nasprotno- razlike, kot vselej, bogatijo naša življenja. Težava je v tem, da se razlike hierarhično organizirajo. Večina družb vrednoti moške in moškost precej bolj kot ženske in ženskost. Ne gre torej za razliko, pač pa za to, kakšne so posledice teh razlik. Če so družbeni pomeni spola hierarhično organizirani, imamo opraviti z neenakostjo, z neenakimi možnostmi in neredko tudi z diskriminacijo žensk. Slednja je pogosto bolj prikrita in manj očitna, vendar je še kako prisotna. Spomnimo, na primer, na to, da so med vsemi iskalci zaposlitve v Sloveniji v najtežjem položaju prav mlade, izobražene ženske. Seveda smo lahko veseli, da je pri nas na univerzah vpisanih več žensk kot moških in da jih tudi diplomira več, kar je, če to primerjamo z drugimi državami, prava redkost, a kaj pomaga, če mladi ženski visoka izobrazba na trgu dela prej škodi kot ne.
V povprečju ženske v Sloveniji živijo 7 let dlje kot moški, kar je za nekatere dokaz, da se jim godi dobro, celo bolje kot moškim. A stvari so bistveno bolj zapletene kot je videti na prvi pogled. Ženske živijo dlje, ker živijo manj tvegano kot moški, manj jih umre zaradi nezgod, poškodb, alkoholizma in samomorov. So pa trikrat pogosteje kot moški uporabnice antidepresivov in anksiolitikov, in v Sloveniji je prav med starejšimi ženskami največ revščine. Pa še nekaj, v Sloveniji so ženske, starejše od 50 let, med najbolj delovno obremenjenimi ženskami na svetu, ker so, številne med njimi še vedno zaposlene, doma opravijo veliko večino domačega in gospodinjskega dela in kolikor se da pomagajo še na drugi dve strani, svojim odraslim ali polodraslim otrokom na eni strani, pa lastnim in partnerjevim ostarelim staršem na drugi.
Če se ozremo še širše po svetu, bomo videli, da globalizacija poleg novih možnosti vključevanja in povezovanja ljudi prinaša tudi številna izključevanja in nove skrajne, domala suženjske oblike izkoriščanja in številne od teh zadevajo predvsem ženske: npr. suženjske razmere v prostocarinskih conah, kjer zaposlujejo predvsem mlade ženske, najemanje maternic revnih žensk iz svetovne periferije za reprodukcijo bogatih ljudi, večinoma iz zahoda, trgovanje z ženskami in njihovimi telesi...
Svetovni gospodarski forum je ugotavil, da enakosti spolov na svetovni ravni ne bo vsaj še prihodnjih 200 let. Zato najbrž ni prav pametno spraševati, ali ima ta dan sploh še kakšen smisel ali ne.
Tanja, članica DCA
Številni še vedno ne vedo natančno, kaj pomeni osmi marec oziroma kje in kako se je vse skupaj začelo. Po podatkih OZN se je zgodovina praznovanj 8. marca začela v ZDA leta 1909, ko so ženske na pobudo ameriške socialistične stranke organizirale protest v podporo tekstilnih delavk, katerih štrajk so surovo zadušili. Dve leti kasneje je Clara Zetkin predlagala, da bi na ta dan zahtevali ekonomsko, politično in socialno enakopravnost in enakovrednost žensk po vsem svetu. Danes se ta dan praznuje v približno sto državah.
Nekateri ljudje so prepričani, da pomembnih razlik med moškimi in ženskami ni več, in da bi ta praznik prav zato morali celo ukiniti. A saj ne gre za razlike. Spola sta različna, in v tem ni težav -nasprotno- razlike, kot vselej, bogatijo naša življenja. Težava je v tem, da se razlike hierarhično organizirajo. Večina družb vrednoti moške in moškost precej bolj kot ženske in ženskost. Ne gre torej za razliko, pač pa za to, kakšne so posledice teh razlik. Če so družbeni pomeni spola hierarhično organizirani, imamo opraviti z neenakostjo, z neenakimi možnostmi in neredko tudi z diskriminacijo žensk. Slednja je pogosto bolj prikrita in manj očitna, vendar je še kako prisotna. Spomnimo, na primer, na to, da so med vsemi iskalci zaposlitve v Sloveniji v najtežjem položaju prav mlade, izobražene ženske. Seveda smo lahko veseli, da je pri nas na univerzah vpisanih več žensk kot moških in da jih tudi diplomira več, kar je, če to primerjamo z drugimi državami, prava redkost, a kaj pomaga, če mladi ženski visoka izobrazba na trgu dela prej škodi kot ne.
V povprečju ženske v Sloveniji živijo 7 let dlje kot moški, kar je za nekatere dokaz, da se jim godi dobro, celo bolje kot moškim. A stvari so bistveno bolj zapletene kot je videti na prvi pogled. Ženske živijo dlje, ker živijo manj tvegano kot moški, manj jih umre zaradi nezgod, poškodb, alkoholizma in samomorov. So pa trikrat pogosteje kot moški uporabnice antidepresivov in anksiolitikov, in v Sloveniji je prav med starejšimi ženskami največ revščine. Pa še nekaj, v Sloveniji so ženske, starejše od 50 let, med najbolj delovno obremenjenimi ženskami na svetu, ker so, številne med njimi še vedno zaposlene, doma opravijo veliko večino domačega in gospodinjskega dela in kolikor se da pomagajo še na drugi dve strani, svojim odraslim ali polodraslim otrokom na eni strani, pa lastnim in partnerjevim ostarelim staršem na drugi.
Če se ozremo še širše po svetu, bomo videli, da globalizacija poleg novih možnosti vključevanja in povezovanja ljudi prinaša tudi številna izključevanja in nove skrajne, domala suženjske oblike izkoriščanja in številne od teh zadevajo predvsem ženske: npr. suženjske razmere v prostocarinskih conah, kjer zaposlujejo predvsem mlade ženske, najemanje maternic revnih žensk iz svetovne periferije za reprodukcijo bogatih ljudi, večinoma iz zahoda, trgovanje z ženskami in njihovimi telesi...
Svetovni gospodarski forum je ugotavil, da enakosti spolov na svetovni ravni ne bo vsaj še prihodnjih 200 let. Zato najbrž ni prav pametno spraševati, ali ima ta dan sploh še kakšen smisel ali ne.
Tanja, članica DCA
MEDNARODNI DAN MATERNEGA JEZIKA
21. FEBRUAR
Dan je namenjen pospeševanju zavedanja pomembnosti jezikovne in kulturne raznolikosti ter spodbujanju večjezičnosti.
Na Mednarodni dan maternega jezika objavljamo zgodbici » Tri reke«, ki sta jo zapisali naši članici Vera in Darinka.
_______________________________________
Drava, Sava in Soča so bile sestre. Nekega dne so se zmenile, da bodo naredile tekmovanje …
_____________________________________
Vsako leto se srečajo na pikniku, vsakokrat pri drugi. Ker so vse starejše, se prigode tudi ponavljajo. Letošnje leto je prav posebno, tudi kar zadeva temo pogovora. Poskusile so najprej s politično situacijo, pa niso prišle do zaključka. Zedinile so se, da bodo naredile neke vrste tekmovanje o svojem poreklu, kaj vse doživljajo v življenju, katera ima več izkušenj.
Začela je najstarejša, Drava, ki trdi, da je njeno življenje zelo težko; teče skozi štiri države in je deležna številnih vplivov na njeno oblikovanje, različnega obnašanja ljudi teh držav in razumevanja zaščite okolja, izkoriščanja v ekonomske namene. Na njej je zgrajenih več elektrarn, stisnjena je ponekod v soteske, kjer jo mučijo z dvigovanjem in spuščanjem zapornic itd.
Vse tri – Sava ima namreč tudi polsestro, Savo Dolinko – se čudijo, kako vse to zmore. Vendar Sava pravi: »Res, Drava je reka, ki dolgo teče po nekdanjem in sedanjem slovenskem ozemlju. Sem pa tudi sama izkoriščana v namene pridobivanja električne energije. Na koncu poti sem vsa umazana, izmučena, povsem spremenjena. Na moji poti se mi postopno pridružujejo številni večji ali manjši pritoki, zaradi katerih moram pogosto sprejemati kompromise.«
Soča, ki teče po svoji strugi skoraj ves čas le v eni državi in je najkrajša, se ne more pohvaliti niti z dolžino niti z umazano industrijo. Je najčistejša, nudi veliko užitkov domačim in tujim turistom, je poznana v tujini bolj kot ostali dve sestri.
Na koncu bi si morale postaviti mesta kot na zmagovalnem odru, pa so pametno ugotovile: »Vse tri smo lepe, koristne, a vse tri žalostno končamo v morju, kjer se zlijemo z drugimi vodami, postanemo le del različnih izkušenj, odložimo svoja bremena, a hkrati izgubimo svojo identiteto. Potočile bi kakšno solzo, a se v morju to ne bi videlo!«
Vera
__________________________________
TRI SESTRE
Drava, Sava in Soča so bile sestre. Nekega dne so se zmenile, da bodo naredile tekmovanje, katera bo prej prišla do morja. O tem pripoveduje pravljica: »Zvečer sta Sava in Soča zaspali. Drava pa se je potuhnila in potiho začela teči naprej. Ko se je Sava zjutraj prebudila, je opazila, da se Drava že vali proti morju. Zato se je tudi sama jezno spustila v uren tek. Nazadnje se je prebudila Soča. Ko je videla, da sta jo sestri prevarali, je s silovito močjo predrla gorske stene, se srdito zagnala skozi skalnate soteske in prva prispela v morje. In tako je še danes: Drava se vali tiho in potuhnjeno, bistra Sava se z močnim tokom zaganja naprej in obe napajata Črno morje, Soča pa urno bobni skozi ozke skalnate struge posoških gora v Jadransko morje. Od tod narodni pregovor: Drava se je po dolini vdrla, Sava je vodo po ravnini vsula, Soča se pa proti jugu suče.«
Z rezultatom pa nobena ni bila posebno zadovoljna in začele so se prepirati, katera je lepša. Za razsodnike so poklicale pesnike.
Prva je pela Aleksandra Kocmut-Kerstin, Savi je izlila svojo dušo:
Sava je reka, izvira iz rane,
globoko v živo zemljó izkopane.
Jaz sem kamenček v produ njenem,
v produ njenem gluhonemem.
Drugi (Anton Aškerc) je Dravo uporabil le za kraj dogajanja:
Na nebu ščip plava,
šumi, šumi Drava …
Tretji (Simon Gregorčič) je ljubljeno Sočo in njeno lepoto počastil s pesmijo, ki jo vsi poznamo:
Krasna si, bistra hči planin,
brdka v prirodni si lepoti,
ko ti prozornih globočin,
nevihte temne srd ne moti.
Katera je torej zmagala? Lepe so reke, lepe so pesmi.
Darinka
Na Mednarodni dan maternega jezika objavljamo zgodbici » Tri reke«, ki sta jo zapisali naši članici Vera in Darinka.
_______________________________________
Drava, Sava in Soča so bile sestre. Nekega dne so se zmenile, da bodo naredile tekmovanje …
_____________________________________
Vsako leto se srečajo na pikniku, vsakokrat pri drugi. Ker so vse starejše, se prigode tudi ponavljajo. Letošnje leto je prav posebno, tudi kar zadeva temo pogovora. Poskusile so najprej s politično situacijo, pa niso prišle do zaključka. Zedinile so se, da bodo naredile neke vrste tekmovanje o svojem poreklu, kaj vse doživljajo v življenju, katera ima več izkušenj.
Začela je najstarejša, Drava, ki trdi, da je njeno življenje zelo težko; teče skozi štiri države in je deležna številnih vplivov na njeno oblikovanje, različnega obnašanja ljudi teh držav in razumevanja zaščite okolja, izkoriščanja v ekonomske namene. Na njej je zgrajenih več elektrarn, stisnjena je ponekod v soteske, kjer jo mučijo z dvigovanjem in spuščanjem zapornic itd.
Vse tri – Sava ima namreč tudi polsestro, Savo Dolinko – se čudijo, kako vse to zmore. Vendar Sava pravi: »Res, Drava je reka, ki dolgo teče po nekdanjem in sedanjem slovenskem ozemlju. Sem pa tudi sama izkoriščana v namene pridobivanja električne energije. Na koncu poti sem vsa umazana, izmučena, povsem spremenjena. Na moji poti se mi postopno pridružujejo številni večji ali manjši pritoki, zaradi katerih moram pogosto sprejemati kompromise.«
Soča, ki teče po svoji strugi skoraj ves čas le v eni državi in je najkrajša, se ne more pohvaliti niti z dolžino niti z umazano industrijo. Je najčistejša, nudi veliko užitkov domačim in tujim turistom, je poznana v tujini bolj kot ostali dve sestri.
Na koncu bi si morale postaviti mesta kot na zmagovalnem odru, pa so pametno ugotovile: »Vse tri smo lepe, koristne, a vse tri žalostno končamo v morju, kjer se zlijemo z drugimi vodami, postanemo le del različnih izkušenj, odložimo svoja bremena, a hkrati izgubimo svojo identiteto. Potočile bi kakšno solzo, a se v morju to ne bi videlo!«
Vera
__________________________________
TRI SESTRE
Drava, Sava in Soča so bile sestre. Nekega dne so se zmenile, da bodo naredile tekmovanje, katera bo prej prišla do morja. O tem pripoveduje pravljica: »Zvečer sta Sava in Soča zaspali. Drava pa se je potuhnila in potiho začela teči naprej. Ko se je Sava zjutraj prebudila, je opazila, da se Drava že vali proti morju. Zato se je tudi sama jezno spustila v uren tek. Nazadnje se je prebudila Soča. Ko je videla, da sta jo sestri prevarali, je s silovito močjo predrla gorske stene, se srdito zagnala skozi skalnate soteske in prva prispela v morje. In tako je še danes: Drava se vali tiho in potuhnjeno, bistra Sava se z močnim tokom zaganja naprej in obe napajata Črno morje, Soča pa urno bobni skozi ozke skalnate struge posoških gora v Jadransko morje. Od tod narodni pregovor: Drava se je po dolini vdrla, Sava je vodo po ravnini vsula, Soča se pa proti jugu suče.«
Z rezultatom pa nobena ni bila posebno zadovoljna in začele so se prepirati, katera je lepša. Za razsodnike so poklicale pesnike.
Prva je pela Aleksandra Kocmut-Kerstin, Savi je izlila svojo dušo:
Sava je reka, izvira iz rane,
globoko v živo zemljó izkopane.
Jaz sem kamenček v produ njenem,
v produ njenem gluhonemem.
Drugi (Anton Aškerc) je Dravo uporabil le za kraj dogajanja:
Na nebu ščip plava,
šumi, šumi Drava …
Tretji (Simon Gregorčič) je ljubljeno Sočo in njeno lepoto počastil s pesmijo, ki jo vsi poznamo:
Krasna si, bistra hči planin,
brdka v prirodni si lepoti,
ko ti prozornih globočin,
nevihte temne srd ne moti.
Katera je torej zmagala? Lepe so reke, lepe so pesmi.
Darinka
8. FEBRUAR - PREŠERNOV DAN
Danes, na obletnico smrti našega največjega pesnika Franceta Prešerna, obeležujemo Slovenski kulturni praznik. Letos bomo proslavili nekoliko drugače, vendar kulture ne more nič zaustaviti. Zahvaljujemo se vsem, ki ste z nami delili svojo ustvarjalnost in navdih.
Čas umetnik
Andrejka Fatur Videtič
Življenje je kot mozaik,
ki čas umetnik ga ustvarja.
Ni kamen kamenčku enak,
v njih skrita čarnost je trenutka.
Podoba se očem izmika,
se kakor vid megli,
spomin je tisti ki razkriva
kaj smo, ko smo, če smo bili.
Planet duš
Marjana Kromek
Nekje ob Mlečni poti
je prišlo do preobrata.
Vse duše prodale so se vrednoti-
denarju, s katerim brat kupuje brata.
Vse tako na oko izgleda;
kupiš vse od jajca do ugleda.
Vse, prav vse je naprodaj,
tudi pamet, ljubezen in še marsikaj.
Zmeda in ponudba je res velika,
kultura bila ni več odlika.
Denar dobil je svojo vrednost,
ki določala je vsemu prednost.
Pridružil se je še razgrajač,
neviden in siten postopač.
Krizam svojo krizo še dodal,
misleč, da bo vladar postal.
Zemljani so se končno prebudili;
poklicali svoje duše na pomoč.
Se v njih ponovno zaljubili,
da bo planet spet tak kot je bil nekoč.
Svobodne duše so se zdravju posvetile,
saj zdrava pamet je tudi zdrav planet
in ko so vse spet čutile in ljubile,
je kultura zaživela spet.
Ne čakaj na maj
Silva Batič Rožman
Poglej ta očarljivi metuljev let!
Je lahko življenje takšno?
Seveda, odločitve naše vplivajo nanj.
Sami smo gospodarji svojega doživljanja.
Ne beži skozi življenje, živi!
Sooči se s tem, kar ti je dano.
Bogat si, če imaš voljo in znanje,
naredi že vendar korak naprej.
Ne čakaj na maj!
Ozri se v mladost!
Fantek veselo čeblja,
steguje ročice, išče oporo, da dvignil bi se.
Ponavlja in ponavlja, uspe mu podvig.
Ogleduje svoje nožice, se smeje,
Poglejte, uspelo mi je!
Sam sem s trudom dosegel uspeh.
Vdihni globoko, tja v trebušno prepono,
enkrat, dvakrat, ...desetkrat.
Skalo dvomov razneslo bo na tisoč drobcev.
Tam zadaj je nešteto obetavnih poti.
Čas umetnik
Andrejka Fatur Videtič
Življenje je kot mozaik,
ki čas umetnik ga ustvarja.
Ni kamen kamenčku enak,
v njih skrita čarnost je trenutka.
Podoba se očem izmika,
se kakor vid megli,
spomin je tisti ki razkriva
kaj smo, ko smo, če smo bili.
Planet duš
Marjana Kromek
Nekje ob Mlečni poti
je prišlo do preobrata.
Vse duše prodale so se vrednoti-
denarju, s katerim brat kupuje brata.
Vse tako na oko izgleda;
kupiš vse od jajca do ugleda.
Vse, prav vse je naprodaj,
tudi pamet, ljubezen in še marsikaj.
Zmeda in ponudba je res velika,
kultura bila ni več odlika.
Denar dobil je svojo vrednost,
ki določala je vsemu prednost.
Pridružil se je še razgrajač,
neviden in siten postopač.
Krizam svojo krizo še dodal,
misleč, da bo vladar postal.
Zemljani so se končno prebudili;
poklicali svoje duše na pomoč.
Se v njih ponovno zaljubili,
da bo planet spet tak kot je bil nekoč.
Svobodne duše so se zdravju posvetile,
saj zdrava pamet je tudi zdrav planet
in ko so vse spet čutile in ljubile,
je kultura zaživela spet.
Ne čakaj na maj
Silva Batič Rožman
Poglej ta očarljivi metuljev let!
Je lahko življenje takšno?
Seveda, odločitve naše vplivajo nanj.
Sami smo gospodarji svojega doživljanja.
Ne beži skozi življenje, živi!
Sooči se s tem, kar ti je dano.
Bogat si, če imaš voljo in znanje,
naredi že vendar korak naprej.
Ne čakaj na maj!
Ozri se v mladost!
Fantek veselo čeblja,
steguje ročice, išče oporo, da dvignil bi se.
Ponavlja in ponavlja, uspe mu podvig.
Ogleduje svoje nožice, se smeje,
Poglejte, uspelo mi je!
Sam sem s trudom dosegel uspeh.
Vdihni globoko, tja v trebušno prepono,
enkrat, dvakrat, ...desetkrat.
Skalo dvomov razneslo bo na tisoč drobcev.
Tam zadaj je nešteto obetavnih poti.
Povezavi do posnetka interpretacije Prešernove pesmi Kam in avtorske pesmi Moja pesem
(avtorica: Stanka Ritonja) ob glasbeni spremljavi (Miro Rejc):
Stanka in Miro 1 =>
Stanka in Mirro 2 =>
Avtor umetniških slik: Marko Eržen
SVETOVNI DAN OBJEMOV
Vsako leto 21.1., obeležujemo svetovni dan objemov, objem blagodejno vpliva na zdravje, saj krepi imunski sistem, znižuje stopnjo stresa in izboljšuje spanec.
Čeprav se fizično ne moremo objeti, je pozitivna misel ta, ki šteje največ, zato vam danes pošljemo objem iz varne razdalje.
Čeprav se fizično ne moremo objeti, je pozitivna misel ta, ki šteje največ, zato vam danes pošljemo objem iz varne razdalje.
Ob državnem prazniku DNEVU SAMOSTOJNOSTI IN ENOTNOSTI, ki ga vsako leto obeležujemo 26.12., z vami delimo nekaj zanimivosti o Sloveniji in Slovencih,
ki so izredno zanimive za naš mali narod:
Ste vedeli:
- Da je bila slovenska vojna za neodvisnost, znana tudi kot desetdnevna vojna, s katero je Slovenija leta 1991 izbojevala svojo neodvisnost od Socialistične federativne republike Jugoslavije, prva vojna v Evropi po drugi svetovni vojni? Kljub svoji učinkovitosti in kratkotrajnosti je žal zahtevala 76 žrtev.
- Da je slovenski jezik edini, ki med uradnimi jeziki Evropske Unije tudi pozna dvojino? Poleg tega pa ima največ narečnih skupin in narečij glede na število prebivalcev, ki ga uporablja kot svoj materin jezik.
- Da je daleč najuspešnejša slovenska glasbena skupina vseh žanrov in dob, narodno zabavna skupina Ansambel bratov Avsenik, ki je prodal kar 31 milijonov plošč? Skladba Na Golici pa je največkrat predvajana inštrumentalna skladba dvajsetega stoletja.
- Da je slovenski matematik baron Jurij Vega leta 1783 na Dunaju izdal logaritmovnik srednje velikosti, preračunan na sedem decimalk, ki je po kakovosti in obširnosti presegal vse dotedanje logaritemske tabele?
- Da je bila prva slovenska in hkrati tudi slovanska državna tvorba po razpadu Rimskega imperija kneževina Karantanija?
- Da so Brižinski spomeniki najstarejši ohranjeni zapis slovenščine in tudi najstarejši ohranjen zapis kakšnega izmed slovanskih jezikov?
- Da je pomemben simbol slovenstva lipa oziroma lipov list?
- Da je najstarejši slovenski grb Črni panter, ki je kot simbol Karantanije obstajal že pred pojavom grboslovja ali heraldike?
- Da je bila prva slovenska tiskana knjiga Katekizem, ki jo leta 1550 napisal Primož Trubar, ki velja za začetnika slovenskega knjižnega jezika?
- Da v Sloveniji čebelarimo s svetovno znano Kranjsko sivko, ki se od svojih sorodnic loči predvsem po nenapadalnosti, pridnosti in delavnosti?
- Da je slovenska tradicionalna praznična jed tako imenovana potica?
- Da ima klekljanje čipk, ki že od nekdaj velja za višek znanja in spretnosti v ročnih delih, tudi v naših krajih dolgoletno tradicijo, ki je najbolj prepoznavna po idrijski čipki?
- Da na planoti Kras pridelujejo tudi svetovno znano vino teran?
- Da smo Slovenci narod smučarjev? Prebivalci Blok so že pred davnimi časi izumili svoj model smuči, bloški smučarji pa so še danes ena večjih slovenskih zanimivosti.
- Da velja za največjega slovenskega pesnika France Prešeren, ki je tudi avtor slovenske himne Zdravljice?
- Da smo Slovenci eden izmed redkih narodov, ki smo slavili prihod in okupacijo Napoleona, saj smo se pod francosko oblastjo nadejali večje kulturne in državne avtonomije?
- Da je bržkone najbolj znana slovenska maska Kurent ali Korant, kot ga imenujejo na Dravskem polju?
- Da imamo Slovenci Nobelovega nagrajenca? Friderik Pregl je leta 1923 dobil najvišjo nagrado za zasluge za človeštvo na področju kemije.
- Da je bilo na Slovenskem, natančneje v Ljubljanskem barju, najdeno najstarejše leseno kolo z osjo na svetu?
- Da je piščal, ki so jo leta 1995 izkopali v jami Divje babe v dolini Idrijce in je narejena iz kosa cevaste kosti mladega jamskega medveda, stara kar 45.000 let?
- Da je arhitekturno podobo slovenskega glavnega mesta v mnogočem odločilno zaznamoval svetovno znan slovenski arhitekt Jože Plečnik? Njegov vpliv na sam izgled mesta je bil tako velik, da prestolnico nekateri imenujejo kar Plečnikova Ljubljana.
- Da je Slovenska filharmonija, ustanovljena leta 1701 kot Academia Philharmonicorum, ena izmed najstarejših glasbenih ustanov v Evropi?
- Da je že dobrih trideset let po nastanku cistercijanskega reda v Evropi začela leta 1132 nastajati Stiška opatija, najstarejši samostan na slovenskem ozemlju? V samostanu, ki deluje še danes, je tudi znamenita samostanska lekarna.
- Da je kozolec slovenska posebnost, saj je pri nas najbolj razširjen in ga najdemo skorajda povsod na podeželju?
- Da ja v Celovcu rojeni Koroški Slovenec Jožef Štefan leta 1879 utemeljil fizikalni zakon o toplotnem sevanju - edini fizikalni zakon, poimenovan po Slovencu? Danes se po tem znamenitem rojaku imenuje slovenski znanstveni inštitut Jožefa Štefana.
- Da smo bili Slovenci večkrat s svojimi dosežki vpisani v Guinnessovo knjigo rekordov? Ekstremni kolesar Marko Baloh v kimavcu 2002 postavil svetovni rekord v 12-urnem kronometru; ultra-maratonski plavalec Martin Strel preplaval že pet velikih svetovnih rek - Donavo, Parano, Mississipi, Jang-ce in Amazonko; strelec Rajmond Debevec je osvojil zlato na Olimpijskih igrah Sydney 2000 in ima več kot 25 medalj s svetovnih strelskih tekem; Benka Pulko, popotnica, ki je z motorjem v 2000 dneh prepotovala 7 celin in prevozila več kot 180.000 kilometrov in še bi lahko naštevali.
- Da v Sloveniji raste najstarejša vinska trta na svetu? V drugem največjem slovenskem mestu Mariboru, prestolnici Štajerske, raste trta vrste Žametna črnina (Modra kavčina), katere starost ocenjujejo na preko 400 let.
- Da je Slovenija tudi dežela gozdov? Več kot 56% površine Slovenije pokriva gozd, kar jo uvršča med tri najbolj gozdnate države v Evropi.
- Da se na dobrih 20.000 km2 površine Slovenije stikajo kar štiri pomembne geografske enote? V Sloveniji lahko tako na jugo-zahodu najdemo tipično sredozemsko pokrajino in podnebje, v njenem zaledju se proti severo-vzhodu širi dinarsko-kraški svet s številnimi kraškimi lepotami, na severo-zahodu se strmo dviga tipičen gorski alpski svet, na severu vzhodu, oziroma v vzhodnih predelih Slovenije pa že najdemo geografske in podnebne karakteristike Panonske nižine.
- Da geografska in podnebna pestrost in raznolikost Slovenije omogočata, da na en dan, dopoldan obirate jesenske sadeže, se popoldan skopate v Jadranskem morju, zvečer skočite še na nočno smuko in se zatem okopate ter sprostite še v toplicah?
- Da ima Slovenija najvišji klif na Jadranu? Na Strunjanskem polotoku se od obale Jadranskega morja do vrha dviga kar 80 m visoka, skoraj prepadna flišna stena.
- Da so Sečoveljske soline zaradi svoje izjemne bogate naravne in kulturne dediščine uvrščene kot edino od slovenskih mokrišč na seznam UNESCA in sicer kot mokrišče mednarodnega pomena?
- Da je Slovenija tudi dežela številnih jam? Največja jama v Sloveniji je z 20 km rovov Postojnska jama, ki je tudi po svoji lepoti gotovo ena najlepših jam na svetu. Škocjanske jame pa so se zaradi svoje naravne lepote uvrstile tudi na seznam naravne in kulturne dediščine UNESCA.
- Da v slovenskih jamah prebiva močeril, bolj znan kot človeška ribica, ki so ga tako poimenovali zaradi blede, na človeško spominjajoče barve kože? Ima velike, slepe oči in je prilagojen na večno temo in življenje v jamah. Je edini jamski vretenčar v Evropi.
- Da je ena največjih slovenskih kraških znamenitosti Cerkniško presihajoče jezero?
- Da v Sloveniji že od ustanovitve leta 1580 deluje svetovno znana kobilarna Lipica, ki slovi po vzgoji skoraj že aristokratskih Lipicancev?
- Da je eden najbolj obiskanih turističnih krajev v Sloveniji Bled? Bled s svojimi številnimi naravnimi in kulturnimi lepotami privablja turiste iz celega sveta.
- Da je Ljubljansko barje 150 kvadratnih kilometrov velika ravnina južno od Ljubljane? Zaradi ohranjene narave slovi Ljubljansko barje kot mednarodno pomembno območje za ptice. Na barju gnezdi prek 100 vrst ptic.
- Da se podzemni muzej premogovništva v Velenju, petem največjem slovenskem mestu, ponaša z najnižje ležečo jedilnico v Evropi? Ob ogledu muzeja vam pristno rudarsko malico postrežejo kar 180 m pod zemljo!
- Da so obiskovalci največje skakalnice na svetu - slovenske Planice - do sedaj lahko bili priča že več kot šestdesetim svetovnim rekordom v smučarskih skokih in poletih?
- Da si lahko v Sloveniji ogledate tudi sledi pravih pravcatih dinozavrov? Sledi iz zgodnjega triasa, predvidoma stare okrog 200 milijonov let, si lahko ogledate na Zalarjevem vrhu blizu Idrije.
- Da je Slovenija dežela z močno katoliško tradicijo? Mnogi jo zaradi številnih sakralnih objektov imenujejo kar dežela cerkva. V Sloveniji je po podatkih slovenske rimskokatoliške cerkve skoraj 3000 cerkev, kapelic, križev…
- Da je najvišja gora v Sloveniji Triglav? S Svojimi 2864 m kraljuje nad Slovenijo in je že od nekdaj eden največjih simbolov slovenstva.
S ponosom in zavedanjem, da je lepo biti Slovenec, da živimo v čudoviti mali deželici, ki nam ponuja vse, da še vedno verjamemo v dobro in znamo ceniti skromno, vam želimo lep državni praznik, prežet z mislijo hvaležnosti, da smo lahko ponosni na to kar smo – da smo SLOVENCI!
13. DECEMBER
SVETOVNI DAN ZBOROVSKEGA PETJA
ednarodno združenje za zborovsko glasbo (IFCM) je leta 1990 določilo drugo nedeljo v decembru za svetovni dan zborovskega petja.
Osnovni namen dneva ni le iskanje oblikovne popolnosti in poustvarjalne lepote v glasbi, temveč skupni glas vseh pevcev za solidarnost, mir in razumevanje.
Pobudnik za uveljavitev takšnega dneva je bil Alberto Grau, nekdanji podpredsednik Mednarodne federacije za zborovsko glasbo (IFCM). Le-ta je leta 1990 dogodek tudi potrdila na svoji generalni skupščini v okviru 2. svetovnega simpozija za zborovsko glasbo v Helsinkih.
V tridesetih letih se je tako v dneh okrog druge nedelje v decembru slavljenju zborovskega dneva pridružilo že na tisoče zborov, ki takrat prirejajo koncerte, festivale, skupno petje, seminarje in druge zborovske dogodke. Tudi Slovenija se v to mrežo vključuje že 27 let.
»POJTE, VSI ZBORI TEGA SVETA!
Naj glasovi vaši vode zdramijo kipeče,
naj pogasijo divje ognje in grmade.
Naj petje vaše seje tisočero cvetje,
prekrije naj bojišča, ustavi vse morije!
Preorjite vsa polja za ljubezni seme,
da želi bomo žlahtne upanja plodove.
O svobodi pojte, tiranske zlomite okove!
O enakosti zapojte, naj revščina ne bo krivično breme,
o bratstvu pojte v krajih in deželah tistih,
kjer ljudje so plen sovraštva in zavisti.
K dobremu naj ta naš svet popelje vaše petje,
namesto vojne naj med nami vladal bo le mir,
naj iz sveta izgine v nič prepir!
Spoštujmo zemljo našo in darove njene,
naj zaradi rase ali barve ni nikjer razlike,
naj bomo bratje vsi in sestre, v čast omike,
veselo naj planet ob petju vašem diha zdaj svobodno.«
(Razglas ob svetovnem dnevu zborovskega petja, prevod: Peter Kuhar)
Nahajamo se v časih, ko se pojavlja kritično pomanjkanje solidarnosti, miru in razumevanja. Ne pozabimo, da glasba zdravi dušo in telo, zato vsaj danes odvrzimo vse predsodke in strahove in zapojmo na ves glas. Zapojmo skupaj, pa čeprav vsak zase.
Ozavestimo, da svetovni dan zborovskega petja slavi solidarnost, mir in razumevanje. Bodimo mi tisti, ki bomo naredili korak v to smer. Z malimi koraki lahko spreminjamo svet in vstopamo v prijaznejši jutri.
Vir: https://www.rtvslo.si/kultura
www.nasizbori.si
Osnovni namen dneva ni le iskanje oblikovne popolnosti in poustvarjalne lepote v glasbi, temveč skupni glas vseh pevcev za solidarnost, mir in razumevanje.
Pobudnik za uveljavitev takšnega dneva je bil Alberto Grau, nekdanji podpredsednik Mednarodne federacije za zborovsko glasbo (IFCM). Le-ta je leta 1990 dogodek tudi potrdila na svoji generalni skupščini v okviru 2. svetovnega simpozija za zborovsko glasbo v Helsinkih.
V tridesetih letih se je tako v dneh okrog druge nedelje v decembru slavljenju zborovskega dneva pridružilo že na tisoče zborov, ki takrat prirejajo koncerte, festivale, skupno petje, seminarje in druge zborovske dogodke. Tudi Slovenija se v to mrežo vključuje že 27 let.
»POJTE, VSI ZBORI TEGA SVETA!
Naj glasovi vaši vode zdramijo kipeče,
naj pogasijo divje ognje in grmade.
Naj petje vaše seje tisočero cvetje,
prekrije naj bojišča, ustavi vse morije!
Preorjite vsa polja za ljubezni seme,
da želi bomo žlahtne upanja plodove.
O svobodi pojte, tiranske zlomite okove!
O enakosti zapojte, naj revščina ne bo krivično breme,
o bratstvu pojte v krajih in deželah tistih,
kjer ljudje so plen sovraštva in zavisti.
K dobremu naj ta naš svet popelje vaše petje,
namesto vojne naj med nami vladal bo le mir,
naj iz sveta izgine v nič prepir!
Spoštujmo zemljo našo in darove njene,
naj zaradi rase ali barve ni nikjer razlike,
naj bomo bratje vsi in sestre, v čast omike,
veselo naj planet ob petju vašem diha zdaj svobodno.«
(Razglas ob svetovnem dnevu zborovskega petja, prevod: Peter Kuhar)
Nahajamo se v časih, ko se pojavlja kritično pomanjkanje solidarnosti, miru in razumevanja. Ne pozabimo, da glasba zdravi dušo in telo, zato vsaj danes odvrzimo vse predsodke in strahove in zapojmo na ves glas. Zapojmo skupaj, pa čeprav vsak zase.
Ozavestimo, da svetovni dan zborovskega petja slavi solidarnost, mir in razumevanje. Bodimo mi tisti, ki bomo naredili korak v to smer. Z malimi koraki lahko spreminjamo svet in vstopamo v prijaznejši jutri.
Vir: https://www.rtvslo.si/kultura
www.nasizbori.si
PEVSKI ZBORI DCA
Petje je ena izmed najbolj priljubljenih aktivnosti v vseh DCAjih, ne predstavljamo si proslave, otvoritve ali drugega srečanja, brez nastopa naših pevcev. Toliko kot je DCAjev, toliko imamo pevskih zborov in prav vsem zborovodjem, pevkam in pevcem, se danes zahvaljujemo za angažiranost, izkazano pripadnost in ne nazadnje dobro voljo, ki jo širijo med nas.
Iz srca hvala .
Na svetovni dan zborovskega petja vas vabimo, da prisluhnete Mešanemu pevskemu zboru DCAdur, ki pod vodstvom zborovodkinje Tine Jerman, združuje pevke in pevce iz vseh enot Dnevnih centrov. Uživajte ob poslušanju.
Slovenija od kod lepote tvoje
https://youtu.be/peRmPR_gkTQ
Bela snežinka
https://youtu.be/vN3gs5oCyw4
11. DECEMBER
SVETOVNI DAN GORA
Generalna skupščina Združenih narodov je leta 2003 11. december razglasila za mednarodni dan gora in vse od takrat ga obeležujemo po vsem svetu.
˝Mednarodni dan gora je vsako leto priložnost, da širša javnost ta dan nameni posebno pozornost pomenu, ki ga gore predstavljajo v paleti čudes narave in nam vsakodnevno lepšajo življenjsko okolje. Pa ne samo lepšajo, dajejo nam številne možnosti, da se v različnih aktivnostih, ki jih izvajamo v gorskem svetu, približamo naravi, jo izvirno in pristno doživimo in se tudi soočimo z njeno močjo. Toda pojmovanje gorskega sveta in vsega, kar se dogaja v njem, je v sodobnem svetu zaznamovano s pojmi, kot so vode, tveganje naravnih katastrof, mladi, hrana, turizem, biotska raznovrstnost in avtohtoni prebivalci.˝(M.Eržen, 2018)
Tudi številni člani DCA smo tesno povezani z gorami. Obiski le-teh nas navdihujejo, sproščajo in bogatijo življenje, pomenijo nam obliko socialnega druženja, ustvarjanje spominov in novih doživetih. Nemalokdaj ljudje pozabljamo, da je vsako goro na katero se odpravimo potrebno spoštovati, spoštovati njene lepote, razsežnosti in tudi nevarnosti. Če želimo varno osvojiti vrhove in se iz njih tudi vrniti, ne smemo podcenjevati nobenega vzpona in nobene poti.
Množično pohajanje po hribih in gorah, ki se razvija v zadnjem obdobju, lahko predstavlja nevarnost, da tudi gore po epidemiji ne bodo več kar so bile. Nevešči pohodniki, ki jim predvsem primanjkuje znanja in spoštovanja do okolja, s svojimi posegi v naravo onesnažujejo poti (odmetavanje odpadkov), uničujejo naravno floro in favno – nabiranje zaščitenih rastlin, plašenje živali in poseganje v njihovo naravno okolje.
Ob svetovnem dnevu gora si zato vzemimo čas, da svoj pogled spoštljivo usmerimo proti mogočnim vrhovom in se zamislimo kako lahko bogastvo, ki nam ga ponuja naša mala država, cenimo, negujemo in spoštujemo.
"Osvoji goro, ne da bi postavil svojo zastavo, temveč, da bi sprejel izziv, užival zrak in opazoval razgled. Osvoji jo tako, da boš videl svet; ne tako, da svet vidi tebe." - David McCullough Jr.
Vir: www.pzs.si
˝Mednarodni dan gora je vsako leto priložnost, da širša javnost ta dan nameni posebno pozornost pomenu, ki ga gore predstavljajo v paleti čudes narave in nam vsakodnevno lepšajo življenjsko okolje. Pa ne samo lepšajo, dajejo nam številne možnosti, da se v različnih aktivnostih, ki jih izvajamo v gorskem svetu, približamo naravi, jo izvirno in pristno doživimo in se tudi soočimo z njeno močjo. Toda pojmovanje gorskega sveta in vsega, kar se dogaja v njem, je v sodobnem svetu zaznamovano s pojmi, kot so vode, tveganje naravnih katastrof, mladi, hrana, turizem, biotska raznovrstnost in avtohtoni prebivalci.˝(M.Eržen, 2018)
Tudi številni člani DCA smo tesno povezani z gorami. Obiski le-teh nas navdihujejo, sproščajo in bogatijo življenje, pomenijo nam obliko socialnega druženja, ustvarjanje spominov in novih doživetih. Nemalokdaj ljudje pozabljamo, da je vsako goro na katero se odpravimo potrebno spoštovati, spoštovati njene lepote, razsežnosti in tudi nevarnosti. Če želimo varno osvojiti vrhove in se iz njih tudi vrniti, ne smemo podcenjevati nobenega vzpona in nobene poti.
Množično pohajanje po hribih in gorah, ki se razvija v zadnjem obdobju, lahko predstavlja nevarnost, da tudi gore po epidemiji ne bodo več kar so bile. Nevešči pohodniki, ki jim predvsem primanjkuje znanja in spoštovanja do okolja, s svojimi posegi v naravo onesnažujejo poti (odmetavanje odpadkov), uničujejo naravno floro in favno – nabiranje zaščitenih rastlin, plašenje živali in poseganje v njihovo naravno okolje.
Ob svetovnem dnevu gora si zato vzemimo čas, da svoj pogled spoštljivo usmerimo proti mogočnim vrhovom in se zamislimo kako lahko bogastvo, ki nam ga ponuja naša mala država, cenimo, negujemo in spoštujemo.
"Osvoji goro, ne da bi postavil svojo zastavo, temveč, da bi sprejel izziv, užival zrak in opazoval razgled. Osvoji jo tako, da boš videl svet; ne tako, da svet vidi tebe." - David McCullough Jr.
Vir: www.pzs.si
10. DECEMBER
SVETOVNI DAN ČLOVEŠKIH PRAVIC IN PRAVIC ŽIVALI
Na današnji dan je leta 1948 generalna skupščina Združenih narodov sprejela in razglasila Splošno deklaracijo o človekovih pravicah. Kasneje so posamezniki in organizacije z vsega sveta zahtevali, da se te pravice razširijo na vsa živa bitja. Torej danes je dan, da se naša družba spomni, da svoboda, pravičnost in dostojanstvo pripadajo vsem živim bitjem, neglede na raso, spol, spolno usmerjenost, družbeni položaj ali vrsto.
V ta namen vas pozivamo, da z nami delite fotografije vaših hišnih ljubljenčkov oziroma živali, ki nam v teh časih še posebej razveseljujejo dni. Fotografije pošljete v elektronski obliki na naslov zalog@dca-ljubljana.org ali strokovnim sodelavkam na posameznih centrih do 15. 12. 2020. Fotografije bomo objavili na naši Facebook strani.
V ta namen vas pozivamo, da z nami delite fotografije vaših hišnih ljubljenčkov oziroma živali, ki nam v teh časih še posebej razveseljujejo dni. Fotografije pošljete v elektronski obliki na naslov zalog@dca-ljubljana.org ali strokovnim sodelavkam na posameznih centrih do 15. 12. 2020. Fotografije bomo objavili na naši Facebook strani.
Zahvaljujemo se vsem, ki ste nam poslali fotografije vaših štirinožnih prijateljev in ostalih čudovitih živali. Z veseljem se spomnimo tudi njih, ki nam lepšajo te malo drugačne dni.
Ogled slik=>
MEDNARODNI DAN PROSTOVOLJSTVA
Na svetu si, da gledaš sonce,
na svetu si, da greš za soncem,
na svetu si, da sam si sonce
in da s sveta odganjaš – sence.
Tone Pavček
Dragi prostovoljci in prostovoljke DCA!
Ob mednarodnem dnevu prostovoljstva, ki ga obeležujemo 5. decembra, bi se vam ponovno želeli zahvaliti za vse vaše nesebično delo in pripadnost programu Dnevnih centrov aktivnosti za starejše.
Brez vas preprosto ne bi bilo tako bogatega programa, ob katerem se naši člani in članice lahko aktivno starajo in na katerega smo izredno ponosni.
Tudi v času, ko osebno druženje ni mogoče, smo z vašo pomočjo v naših spletnih medijih objavili celo paleto različnih aktivnosti, s katerimi presegamo osamo in ostajamo aktivni tudi v tem zahtevnem času.
Veselimo se trenutkov, ko se bomo spet videli v živo in vsega kar bomo s skupnim sodelovanjem še soustvarili.
Iskrene čestitke ob Mednarodnem dnevu prostovoljstva in še enkrat hvala!
Kolektiv DCA
28. NOVEMBER
SVETOVNI DAN PRAVICE VEDETI
Svetovni dan pravice vedeti vsako leto od leta 2002 dalje obeležujemo 28. septembra. Takrat so se različne organizacije civilne družbe iz številnih držav povezale v organizacijo Freedom of Information Advocates Network (FOIAnet) in ta dan izbrale za Svetovni dan pravice vedeti. Slovenija letos praznuje 17-letnico uveljavitve Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (ZDIJZ), ki predstavlja uresničitev temeljne človekove pravice, ki je zapisana v Ustavo RS, v praksi pa prispeva k transparentnemu delovanju organov javnega sektorja, kar omogoča državljanom učinkovitejše sodelovanje pri odločanju o skupnih zadevah in nadzor nad delovanjem organov javnih oblasti.
Leta 2015 je 28. november za Svetovni dan dostopa do informacij izglasovala še
Generalna konferenca UNESCA.
Glavni namen svetovnega dneva pravice vedeti je opozarjati državljane sveta, da se v vsej polnosti zavedo, kaj pomeni pravica vedeti, kakšne koristi in prednosti prinaša, če jo dosledno uveljavljajo, ter kakšne so omejitve pri odločanju o tem, ali so dokumenti lahko javni.
V okviru dogodkov ob Svetovnem dnevu pravice vedeti, Informacijski pooblaščenec letos skupaj z Ministrstvom za javno upravo, Tehnološkim parkom Ljubljana d.o.o. in Gospodarsko zbornico Slovenije, dne 29. 9. 2020 organizira dogodek z nazivom »Etika pri ponovni uporabi podatkov v digitalni družbi«.
Podatki so osnova razvoja digitalne družbe: so osnova za številne nove izdelke in storitve, ki povečujejo produktivnost in učinkovitost virov v vseh gospodarskih panogah, omogočajo bolj prilagojene izdelke in storitve ter omogočajo boljše oblikovanje politik in nadgradnjo državnih storitev. Poleg tega je omogočanje dostopnosti do podatkov in izboljšanje njihove uporabe bistveno za reševanje družbenih, podnebnih in okoljskih izzivov ter prispeva k bolj zdravi, uspešni in trajnostni družbi.
Dogodek lahko spremljate preko on – line video povezave, prijave tukaj:
www.eventbrite.com/e/etika-pri-ponovni-uporabi-podatkov-v-digitalni-druzbi-tickets-120025660983
Vir:
https://www.gov.si/novice/
https://www.ip-rs.si/novice/napoved-dogodka-ob-svetovnem-dnevu-pravice-vedeti-1204/
slika: www.ip-rs.si
Leta 2015 je 28. november za Svetovni dan dostopa do informacij izglasovala še
Generalna konferenca UNESCA.
Glavni namen svetovnega dneva pravice vedeti je opozarjati državljane sveta, da se v vsej polnosti zavedo, kaj pomeni pravica vedeti, kakšne koristi in prednosti prinaša, če jo dosledno uveljavljajo, ter kakšne so omejitve pri odločanju o tem, ali so dokumenti lahko javni.
V okviru dogodkov ob Svetovnem dnevu pravice vedeti, Informacijski pooblaščenec letos skupaj z Ministrstvom za javno upravo, Tehnološkim parkom Ljubljana d.o.o. in Gospodarsko zbornico Slovenije, dne 29. 9. 2020 organizira dogodek z nazivom »Etika pri ponovni uporabi podatkov v digitalni družbi«.
Podatki so osnova razvoja digitalne družbe: so osnova za številne nove izdelke in storitve, ki povečujejo produktivnost in učinkovitost virov v vseh gospodarskih panogah, omogočajo bolj prilagojene izdelke in storitve ter omogočajo boljše oblikovanje politik in nadgradnjo državnih storitev. Poleg tega je omogočanje dostopnosti do podatkov in izboljšanje njihove uporabe bistveno za reševanje družbenih, podnebnih in okoljskih izzivov ter prispeva k bolj zdravi, uspešni in trajnostni družbi.
Dogodek lahko spremljate preko on – line video povezave, prijave tukaj:
www.eventbrite.com/e/etika-pri-ponovni-uporabi-podatkov-v-digitalni-druzbi-tickets-120025660983
Vir:
https://www.gov.si/novice/
https://www.ip-rs.si/novice/napoved-dogodka-ob-svetovnem-dnevu-pravice-vedeti-1204/
slika: www.ip-rs.si
21. NOVEMBER
SVETOVNI DAN TELEVIZIJE
Včeraj je bil svetovni dan televizije. Seveda ni priporočljivo, da televizijo gledamo ves dan, zato je pomembno, da si naredimo izbor prispevkov, ki naj zanimajo. Na programu najdemo široko paleto izobraževalnih, informativnih in razvedrilnih oddaj. Včasih predvajajo tudi gledališke igre, mi vam pošiljamo povezavo do posnetka predstave SNUBAČ, v izvedbi Dramske skupine Božekako iz DCA Ljubljana.
https://www.youtube.com/watch?v=zX6s5wwkMGY
Uživajte ob ogledu.
https://www.youtube.com/watch?v=zX6s5wwkMGY
Uživajte ob ogledu.
21. NOVEMBER
SVETOVNI DAN POZDRAVA
˝Prvič so svetovni dan pozdrava praznovali 1973, pobudnika sta bila Brian in Michael McCormack. Danes se svetovnega dneva spominjajo vsaj v 180 državah. »Pravila« dneva do danes ostajajo enaka: pozdraviti je potrebno vsaj deset ljudi in s tem pokazati, da bi se morali morebitni konflikti reševati s sporazumevanjem, pogovorom. Osebna komunikacija je namreč tista, ki ohranja mir. S praznikom naj bi opomnili svetovne voditelje, naj za reševanje nesporazumov reje uporabijo pogovor kot silo.˝(Infodrom, 2013)
Pozdrav je gesta, ki pove več kot si mislimo. Je trenutek s katerim lahko nekomu polepšamo in razsvetlimo dan. Ni pa pozdrav le navada, temveč tudi del osnovne kulture vsakega človeka.
S pozdravljanjem se srečujemo vsak dan in na vsakem koraku, z njim pa lahko prispevamo k boljšemu medsebojnemu odnosu in počutju. Kot trdijo nekateri psihologi, je za oblikovanje prvega vtisa potrebnih le prvih nekaj sekund, torej prvi pogledi in pozdrav.
Pozdravi so) ali
Različni načini pozdravljanja:
verbalni (besedni): dober dan, lep pozdrav, živijo, lahko noč…
neverbalni (nebesedni): rokovanje, trepljanje po rami, objemanje, poljub na lice, priklon..
formalni: dobro jutro, dober dan, dober večer
neformalni: živjo, serbus, hoj, itd.
Štajerci: najpogosteje se pozdravijo s »serbus«. Beseda izhaja iz latinske besede servus in pomeni suženj, torej nekako »na uslugo«
Koronapozdrav: pozdrav brez tesnega telesnega stika, navadno s komolcem ali nogo, za preprečevanje (potencialne) okužbe s koronavirusom
Japonska: ne pozdravijo se s stiskom roke, temveč tako, da se globoko priklonijo.
Eskimi: pozdravijo se tako, da se drgnejo z nosovi.
Indija: značilen pozdrav je »namaste«, kar pomeni »priklanjam se božanskosti v tebi«, s tem pa izrazijo razumevanje. Pozdrav spremlja priklon, pri katerem sklenejo dlani pred prsnim košem.
Francozi: se nežno poljubijo na licih, pošiljajo poljub
Tibetanci: pokažejo jezik z odstranitvijo pokrivala
S POZDRAVOM POLEPŠAJMO DAN
Viri: https://maribor24.si/
https://otroski.rtvslo.si/infodrom/prispevek/1224
https://vsakdanjik.zrc-sazu.si/
Pozdrav je gesta, ki pove več kot si mislimo. Je trenutek s katerim lahko nekomu polepšamo in razsvetlimo dan. Ni pa pozdrav le navada, temveč tudi del osnovne kulture vsakega človeka.
S pozdravljanjem se srečujemo vsak dan in na vsakem koraku, z njim pa lahko prispevamo k boljšemu medsebojnemu odnosu in počutju. Kot trdijo nekateri psihologi, je za oblikovanje prvega vtisa potrebnih le prvih nekaj sekund, torej prvi pogledi in pozdrav.
Pozdravi so) ali
Različni načini pozdravljanja:
verbalni (besedni): dober dan, lep pozdrav, živijo, lahko noč…
neverbalni (nebesedni): rokovanje, trepljanje po rami, objemanje, poljub na lice, priklon..
formalni: dobro jutro, dober dan, dober večer
neformalni: živjo, serbus, hoj, itd.
Štajerci: najpogosteje se pozdravijo s »serbus«. Beseda izhaja iz latinske besede servus in pomeni suženj, torej nekako »na uslugo«
Koronapozdrav: pozdrav brez tesnega telesnega stika, navadno s komolcem ali nogo, za preprečevanje (potencialne) okužbe s koronavirusom
Japonska: ne pozdravijo se s stiskom roke, temveč tako, da se globoko priklonijo.
Eskimi: pozdravijo se tako, da se drgnejo z nosovi.
Indija: značilen pozdrav je »namaste«, kar pomeni »priklanjam se božanskosti v tebi«, s tem pa izrazijo razumevanje. Pozdrav spremlja priklon, pri katerem sklenejo dlani pred prsnim košem.
Francozi: se nežno poljubijo na licih, pošiljajo poljub
Tibetanci: pokažejo jezik z odstranitvijo pokrivala
S POZDRAVOM POLEPŠAJMO DAN
Viri: https://maribor24.si/
https://otroski.rtvslo.si/infodrom/prispevek/1224
https://vsakdanjik.zrc-sazu.si/
TRADICIONALNI SLOVENSKI ZAJTRK 2020
Vsako leto tretji petek v mesecu novembru praznujemo dan slovenske hrane, letos že desetič s tradicionalnim slovenskim zajtrkom. No, danes ste najbrž že zajtrkovali a kot nam svetuje gospod Sivka, pomembno je, da imamo zdrav zajtrk prav vsak dan.
Oglejte si zabaven video:
Link=>
Vir: projekt Tradicionalni slovenski zajtrk, Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano.
https://www.nasasuperhrana.si/tradicionalni-slovenski-zajtrk/aktualno/tzs-izobrazevalni-video/
19. NOVEMBER
SVETOVNI DAN KOPB
(kronična obstruktivna pljučna bolezen)
KOPB je kronično obolenje dihal.
KOPB je bolezen, ki se začne potiho ter napreduje počasi in vztrajno. Njene zgodnje znake pogosto pripišemo staranju. Bolezen lahko vodi v hudo invalidnost, zato je zgodnje odkrivanje in zdravljenje ključnega pomena pri ohranjanju kakovosti življenja. Za bolezen so značilni kratka sapa, kronični kašelj ter povečano nastajanje sluzi in izpljunkov. Kajenje cigaret je daleč najpogostejši vzrok obolevanja za KOPB. Najučinkovitejši ukrep pa prenehanje kajenja.
Pljuča so organ, ki se ne obnavlja, zato škode ne moremo popraviti, lahko pa bolnikom vseeno učinkovito pomagamo. Dolgo delujoča zdravila, ki širijo dihalne poti, so osnova zdravljenja KOPB. Ob redni uporabi bolnikom pomembno pomagajo pri vzdrževanju stanja in preprečujejo poslabšanje bolezni. Bolniki s KOPB lahko največ naredijo zase, če upoštevajo zdravnikova navodila glede jemanja zdravil, prenehajo kaditi in ostanejo čimbolj aktivni.
OHRANIMO PREDIHANA IN ZDRAVA PLJUČA
- Redna zmerna telesna aktivnost na svežem zraku
- Dihalne vaje – dihanje skozi nos, ker se le tako zrak lahko dobro pripravi predno vstopi v pljuča; pri intenzivnejši vadbi v naravi, kjer je zrak čistejši, pa si lahko privoščimo tudi dih skozi usta
- Redno prezračevanje prostorov
- Močan imunski sistem
- Uživanje zdrave prehrane – za bolnike s KOPB se priporoča visokoenergetsko hrano z veliko beljakovinami in vitamini, ki naj jo uživajo v manjših obrokih. Tako se telesu zagotovi dovolj energije za ohranjanje moči dihalnih in drugih mišic, kar vpliva na izboljšanje dihanja.
- Sprostitev in izogibanje stresu
˝Življenje me je naučilo, da je dihanje največje bogastvo. Zato vdihni na polna pljuča in preprosto užij vsak dan.˝
Viri: http://arhiv.ukc-maribor.si/
Abczdravja.si
14. NOVEMBER
SVETOVNI DAN DIABETESA
14. novembra obeležujemo svetovni dan boja SLADKORNE BOLEZNI.
Ta dan je rojstni dan Fredericka Bantinga, kanadskega znanstvenika, ki je skupaj s svojim asistentom Charlesom Bestom, v laboratoriju izoliral beljakovino, kasneje poimenovano inzulin. Za ta dosežek je leta 1923 prejel Nobelovo nagrado za medicino.
Sladkorna bolezen je kronična presnovna bolezen pri kateri trebušna slinavka ne izloča dovolj inzulina oziroma telo ne more inzulina učinkovito izrabiti. Sladkorna bolezen predstavlja vodilni vzrok za odpoved delovanja ledvic, amputacije spodnjih okončin, slepoto in bolezni srca in ožilja. Najpogostejša sladkorna bolezen je sladkorna bolezen tipa 2, ki jo ima devet bolnikov od desetih. Zanjo je značilno, da krvni sladkor narašča počasi, tekom let, brez kakršnihkoli težav, tako da oboleli sploh ne ve, da ima sladkorno bolezen. Pri ljudeh z dolgo časa neprepoznano in zato nezdravljeno sladkorno boleznijo tipa 2 so lahko ob odkritju že prisotni kronični zapleti, imajo tudi več drugih zdravstvenih težav. V Sloveniji ima sladkorno bolezen kar 6% prebivalcev. Pravočasno odkrivanje sladkorne bolezni tipa 2 je torej za posameznika dobra naložba v njegovo zdravje.
Ali ste vedeli?
Na svetu ima sladkorno bolezen 371 milijonov ljudi.
Število sladkornih bolnikov se povečuje v vseh državah sveta.
Polovica vseh, ki umrejo zaradi sladkorne bolezni, je mlajša od 60 let.
Danes na svetu pridelamo 2000 % več sladkorja kot pred 100 leti.
Sladkorna bolezen je še vedno med najpomembnejšimi razlogi za hude zdravstvene težave. Previsok krvni sladkor poškoduje drobne in večje žile, ki prehranjujejo organe. Z zdravljenjem sladkorne bolezni lahko zmanjšamo pojav slepote, končne odpovedi ledvic, amputacij, možganske kapi in srčnega (miokardnega) infarkta, ki sodijo med kronične zaplete bolezni.
Na ta dan mnoge organizacije organizirajo različna predavanja, katerim skupen namen je ozaveščanje javnosti z resnostjo sladkorne bolezni in pomembnostjo pravočasnega in zgodnjega odkrivanja.
Viri: - nijz.si
- ezdravje.com
MARTINOVO
Svet’ Martin iz mošta dela vin’
Martinovo je praznik, ki sega daleč v čas pred našim štetjem. V jesenskih praznovanjih so se naši poganski predniki zahvaljevali bogovom za dobro letino in jih hkrati prosili za ponovitev obilja v prihodnjem letu. Zaradi splošne priljubljenosti cerkev med pokristjanjevanjem praznika ni odpravila, ampak ga je zaznamovala z znanim in med ljudmi čaščenim svetnikom, svetim Martinom. Praznovanje Martinovega dandanes poteka predvsem v znamenju praznika vina. Po naporni trgatvi je Martinovanje namreč čas za uživanje v sadovih trdega dela. Vse do tega dne pijemo namreč mošt, ki na Martinovo doživi svoj krst in končno postane pravo vino.
Na mizo je ob prazniku na ta dan sodila tudi posebna hrana, navadno perutnina gos ali raca, nadevana s kostanji ali jabolki, kot priloga pa mlinci in rdeče zelje, kar se je ohranilo vse do danes.
Vir: https://sl.wikipedia.org/wiki/Martinovo
DAN REFORMACIJE - 31. OKTOBER
Ob današnjem dnevu reformacije obeležujemo rojstvo slovenskega knjižnega jezika. Reformacija je bilo versko, kulturno in politično gibanje v 16. stoletju, katerega cilj je bila preureditev rimskokatoliške Cerkve. Njen glavni začetnik je bil Martin Luther, ki je 31. oktobra 1517 na vrata cerkve v nemškem mestu Wittenberg pribil liste s 95 tezami. Ena od njegovih zahtev je bila tudi, da se omogoči branje Svetega pisma v materinem jeziku, kar je bilo ključnega pomena za razvoj književnosti v ljudskih jezikih, tudi za slovensko književnost.
Prvo zapisano slovensko besedo smo dobili leta 1550, ko je Primož Trubar napisal Katekizem, za lažje branje le-tega pa še Abecednik. Pomembni deli sta tudi Bohoričeva slovnica Zimske urice in Kreljeva Otročja biblija. Nastajali so prevodi Svetega pisma v številne evropske jezike, v slovenščino je Sveto pismo prevedel Jurij Dalmatin.
(vir:Wikipedija- https://sl.wikipedia.org/wiki/Reformacija)
Prvo zapisano slovensko besedo smo dobili leta 1550, ko je Primož Trubar napisal Katekizem, za lažje branje le-tega pa še Abecednik. Pomembni deli sta tudi Bohoričeva slovnica Zimske urice in Kreljeva Otročja biblija. Nastajali so prevodi Svetega pisma v številne evropske jezike, v slovenščino je Sveto pismo prevedel Jurij Dalmatin.
(vir:Wikipedija- https://sl.wikipedia.org/wiki/Reformacija)
(Vir slike: Primož Trubar: http://www.mizs.gov.si. (Dostop: 24. 10. 2018))
Običajno v teh dneh mnogo Slovencev obišče Trubarjevo domačijo. Letos to ni možno, zato vas vabimo na ogled Virtualne domačije Primoža Trubarja : https://virtualna.trubarjeva-domacija.si/.
V preteklosti ni bilo samoumevno, da javno govorimo in pišemo v slovenskem jeziku, zato naj nas dan reformacije opominja, da spoštujemo jezik in ga ohranjamo.
Ob tej priložnosti nas je nagovorila gospa Danica Cedilnik, upokojena profesorica slovenskega jezika in književnosti, ter dolgoletna prostovoljka DCA Ljubljana in nam zaupala seznam knjig, ki so se ji vtisnile v srce.
Kaj pa vi radi berete?
Knjige, knjige…
Knjiga je moja življenjska sopotnica, soustvarjalka mojega notranjega življenja, učiteljica. Ob kateri preverjam svoje izkušnje, svoja spoznanja. In sprejemam nove predstave o človeku in svetu.
Lepo bi bilo, da bi se ob dobri knjigi vsi želeli učiti, se spreminjati v boljšega človeka in tako bogatili svoje življenje.
V branje toplo priporočam:
Jane Austin: Prevzetnost in pristranost
Luis Bromfield: Gospa Parkingtonova, Noč v Bombaju, Deževje prihaja
Markus Zusak: Kradljivka knjig
Khaled Hoosseini: Tek za zmajem
Gerald Durell: Moja družina in druge živali
Po večini so bili po teh knjigah posneti filmi.
Danica Cedilnik
V preteklosti ni bilo samoumevno, da javno govorimo in pišemo v slovenskem jeziku, zato naj nas dan reformacije opominja, da spoštujemo jezik in ga ohranjamo.
Ob tej priložnosti nas je nagovorila gospa Danica Cedilnik, upokojena profesorica slovenskega jezika in književnosti, ter dolgoletna prostovoljka DCA Ljubljana in nam zaupala seznam knjig, ki so se ji vtisnile v srce.
Kaj pa vi radi berete?
Knjige, knjige…
Knjiga je moja življenjska sopotnica, soustvarjalka mojega notranjega življenja, učiteljica. Ob kateri preverjam svoje izkušnje, svoja spoznanja. In sprejemam nove predstave o človeku in svetu.
Lepo bi bilo, da bi se ob dobri knjigi vsi želeli učiti, se spreminjati v boljšega človeka in tako bogatili svoje življenje.
V branje toplo priporočam:
Jane Austin: Prevzetnost in pristranost
Luis Bromfield: Gospa Parkingtonova, Noč v Bombaju, Deževje prihaja
Markus Zusak: Kradljivka knjig
Khaled Hoosseini: Tek za zmajem
Gerald Durell: Moja družina in druge živali
Po večini so bili po teh knjigah posneti filmi.
Danica Cedilnik
NOČ ČAROVNIC - 31. OKTOBER
Praznik Noč čarovnici izhaja predvsem iz starega keltskega običaja. Kelti so verjeli, da je 1. november začetek novega leta in da je na predvečer praznika duhovnom omogočeno, da se vrnejo na zemljo. Da bi se pred njimi zavarovali, so jim pred hiše nastavili hrano in pijačo. Domove so zapustili šele, ko so si oblekli kostume in nadeli maske. S tem naj bi duhove prelisičili, da jih ne bi prepoznali. V preteklosti so pred hiše postavljali izdolbene repe, pese ali krompirje ter vanje vstavili gorečo svečo v upanju, da bo pregnala zle duhove in v dom privabila dobre.
Buča je za izrezovanje postala popularna šele v 16.stoletju, najprej v Ameriki, kasneje po celem svetu. Običaj izhaja iz irske legende o prevzetnem in skopuškem Jacku, ki je z zvijačo pretental hudiča. Ta ga je za kazen obsodil na večno tavanje v temi. Pomagal mu je tako, da mu je dal žerjavico oglja. Jack je imel v žepu repo, ki jo je izdolbel in vanjo vstavil žerjavico. Tako je Jack O'Lantern (Jack Luč) postal simbol duše, ki preklet tava med svetovi. Buče izdolbemo in vanje položimo svečko, da bi s tem pregnali zle duhove. (vir Wikipedija)
V Sloveniji je Noč čarovnic postala popularna v zadnjih desetletjih. V različnih krajih po Sloveniji imajo različne običaje (izbor naj čarovnice, plesi, čarovniške šole, začarani gozd, delavnice za otroke).
Z malo domišljije si lahko sami pričaramo svojo čarobno noč. Odločitev ali bo romantična ali strašna prepuščamo vam. Pomembno je le da se ob ustvarjanju zabavamo.
Buča je za izrezovanje postala popularna šele v 16.stoletju, najprej v Ameriki, kasneje po celem svetu. Običaj izhaja iz irske legende o prevzetnem in skopuškem Jacku, ki je z zvijačo pretental hudiča. Ta ga je za kazen obsodil na večno tavanje v temi. Pomagal mu je tako, da mu je dal žerjavico oglja. Jack je imel v žepu repo, ki jo je izdolbel in vanjo vstavil žerjavico. Tako je Jack O'Lantern (Jack Luč) postal simbol duše, ki preklet tava med svetovi. Buče izdolbemo in vanje položimo svečko, da bi s tem pregnali zle duhove. (vir Wikipedija)
V Sloveniji je Noč čarovnic postala popularna v zadnjih desetletjih. V različnih krajih po Sloveniji imajo različne običaje (izbor naj čarovnice, plesi, čarovniške šole, začarani gozd, delavnice za otroke).
Z malo domišljije si lahko sami pričaramo svojo čarobno noč. Odločitev ali bo romantična ali strašna prepuščamo vam. Pomembno je le da se ob ustvarjanju zabavamo.
BUČNA PITA V PAJKOVI MREŽI
Bučna pita v pajkovi mreži ne bo razočarala ljubiteljev te vrste peciv s svojim prefinjenim in posebnim okusom. V času noči čarovnic, se buč pri hiši ne manjka, z zabavno dekoracijo s temno čokolado, ki spominja na pajkovo mrežo, bo ta sladica perfektna. Ta recept je enostaven za pripravo, odlična sladica po večerji na noč čarovnic, kot tudi za otroško zabavo, saj bodo mali navihanci navdušeni nad pajkovo mrežo.
Sestavine za dno pite:
250g polnozrnatih piškotov
150g masla
2 žlici rjavega sladkorja
Sestavine za nadev pite:
200 g sladkorja
3 žlice limoninega soka
2 jajci in 2 rumenjaka
60 ml vode
1 žlička cimeta
250 g buče
200 ml smetane
½ žličke ingverja v prahu
500 g Philadelphie
ščepec soli
Postopek priprave bučne pite:
Začeli bomo z dnom, ki ga bomo pripravili z piškotov. Na zmernem ognju stopimo maslo. Polnozrnate piškote in sladkor zmiksamo v multipraktiku. Zmlete piškote preložimo v skledo in jim dodamo stopljeno maslo ter vse dobro premešamo. Zmes prestavimo v pekač, cca 24 cm premera, ki smo ga oblekli z peki papirjem in s pomočjo žlice potlačimo. Paziti moramo, da ne pozabimo narediti tudi robu z piškotov.
Pekač damo v hladilnik za 30 minut in med tem pripravimo nadev.
Najprej pripravimo bučo: operemo jo, olupimo in zrežemo na kocke, nato jo skuhamo. Kuhamo jo 20 minut v kozici s 60 ml vode na srednji jakosti. V mešalnik damo sir, sladkor in bučo, ko se le ta pohladi. Nato dodamo ingver, limonin sok, cimet, sol, smetano in jajca. Če želite bolj žive, oranžne, barve pito, uporabite raje beli kot rjavi sladkor. Mešalnik prižgemo za par minut, da dobimo gladko zmes. Rezultat mora bit gladek in kremen.
Dobljeno zmes zlijemo v pekač, ki ga nato postavimo v predhodno segreto peč na 190 ⁰C. Pečemo 50 minut. Ko je pita pečena jo pustimo malo počivati kar v peči, da se sesede. Ko je mlačna jo vzamemo ven in pustimo, da se do konca ohladi. Okrasimo jo tako, da stopimo 100 g čokolade, preložimo v dresirno vrečko in z njo narišemo pajkovo mrežo. Preden jo postrežemo, jo za 3 ure postavimo v hladilnik.
Dober tek😊
Vir: OblizniPrste.si
