21. NOVEMBER
SVETOVNI DAN TELEVIZIJE
Včeraj je bil svetovni dan televizije. Seveda ni priporočljivo, da televizijo gledamo ves dan, zato je pomembno, da si naredimo izbor prispevkov, ki naj zanimajo. Na programu najdemo široko paleto izobraževalnih, informativnih in razvedrilnih oddaj. Včasih predvajajo tudi gledališke igre, mi vam pošiljamo povezavo do posnetka predstave SNUBAČ, v izvedbi Dramske skupine Božekako iz DCA Ljubljana.
https://www.youtube.com/watch?v=zX6s5wwkMGY
Uživajte ob ogledu.
https://www.youtube.com/watch?v=zX6s5wwkMGY
Uživajte ob ogledu.
21. NOVEMBER
SVETOVNI DAN POZDRAVA
˝Prvič so svetovni dan pozdrava praznovali 1973, pobudnika sta bila Brian in Michael McCormack. Danes se svetovnega dneva spominjajo vsaj v 180 državah. »Pravila« dneva do danes ostajajo enaka: pozdraviti je potrebno vsaj deset ljudi in s tem pokazati, da bi se morali morebitni konflikti reševati s sporazumevanjem, pogovorom. Osebna komunikacija je namreč tista, ki ohranja mir. S praznikom naj bi opomnili svetovne voditelje, naj za reševanje nesporazumov reje uporabijo pogovor kot silo.˝(Infodrom, 2013)
Pozdrav je gesta, ki pove več kot si mislimo. Je trenutek s katerim lahko nekomu polepšamo in razsvetlimo dan. Ni pa pozdrav le navada, temveč tudi del osnovne kulture vsakega človeka.
S pozdravljanjem se srečujemo vsak dan in na vsakem koraku, z njim pa lahko prispevamo k boljšemu medsebojnemu odnosu in počutju. Kot trdijo nekateri psihologi, je za oblikovanje prvega vtisa potrebnih le prvih nekaj sekund, torej prvi pogledi in pozdrav.
Pozdravi so) ali
Različni načini pozdravljanja:
verbalni (besedni): dober dan, lep pozdrav, živijo, lahko noč…
neverbalni (nebesedni): rokovanje, trepljanje po rami, objemanje, poljub na lice, priklon..
formalni: dobro jutro, dober dan, dober večer
neformalni: živjo, serbus, hoj, itd.
Štajerci: najpogosteje se pozdravijo s »serbus«. Beseda izhaja iz latinske besede servus in pomeni suženj, torej nekako »na uslugo«
Koronapozdrav: pozdrav brez tesnega telesnega stika, navadno s komolcem ali nogo, za preprečevanje (potencialne) okužbe s koronavirusom
Japonska: ne pozdravijo se s stiskom roke, temveč tako, da se globoko priklonijo.
Eskimi: pozdravijo se tako, da se drgnejo z nosovi.
Indija: značilen pozdrav je »namaste«, kar pomeni »priklanjam se božanskosti v tebi«, s tem pa izrazijo razumevanje. Pozdrav spremlja priklon, pri katerem sklenejo dlani pred prsnim košem.
Francozi: se nežno poljubijo na licih, pošiljajo poljub
Tibetanci: pokažejo jezik z odstranitvijo pokrivala
S POZDRAVOM POLEPŠAJMO DAN
Viri: https://maribor24.si/
https://otroski.rtvslo.si/infodrom/prispevek/1224
https://vsakdanjik.zrc-sazu.si/
Pozdrav je gesta, ki pove več kot si mislimo. Je trenutek s katerim lahko nekomu polepšamo in razsvetlimo dan. Ni pa pozdrav le navada, temveč tudi del osnovne kulture vsakega človeka.
S pozdravljanjem se srečujemo vsak dan in na vsakem koraku, z njim pa lahko prispevamo k boljšemu medsebojnemu odnosu in počutju. Kot trdijo nekateri psihologi, je za oblikovanje prvega vtisa potrebnih le prvih nekaj sekund, torej prvi pogledi in pozdrav.
Pozdravi so) ali
Različni načini pozdravljanja:
verbalni (besedni): dober dan, lep pozdrav, živijo, lahko noč…
neverbalni (nebesedni): rokovanje, trepljanje po rami, objemanje, poljub na lice, priklon..
formalni: dobro jutro, dober dan, dober večer
neformalni: živjo, serbus, hoj, itd.
Štajerci: najpogosteje se pozdravijo s »serbus«. Beseda izhaja iz latinske besede servus in pomeni suženj, torej nekako »na uslugo«
Koronapozdrav: pozdrav brez tesnega telesnega stika, navadno s komolcem ali nogo, za preprečevanje (potencialne) okužbe s koronavirusom
Japonska: ne pozdravijo se s stiskom roke, temveč tako, da se globoko priklonijo.
Eskimi: pozdravijo se tako, da se drgnejo z nosovi.
Indija: značilen pozdrav je »namaste«, kar pomeni »priklanjam se božanskosti v tebi«, s tem pa izrazijo razumevanje. Pozdrav spremlja priklon, pri katerem sklenejo dlani pred prsnim košem.
Francozi: se nežno poljubijo na licih, pošiljajo poljub
Tibetanci: pokažejo jezik z odstranitvijo pokrivala
S POZDRAVOM POLEPŠAJMO DAN
Viri: https://maribor24.si/
https://otroski.rtvslo.si/infodrom/prispevek/1224
https://vsakdanjik.zrc-sazu.si/
TRADICIONALNI SLOVENSKI ZAJTRK 2020
Vsako leto tretji petek v mesecu novembru praznujemo dan slovenske hrane, letos že desetič s tradicionalnim slovenskim zajtrkom. No, danes ste najbrž že zajtrkovali a kot nam svetuje gospod Sivka, pomembno je, da imamo zdrav zajtrk prav vsak dan.
Oglejte si zabaven video:
Link=>
Vir: projekt Tradicionalni slovenski zajtrk, Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano.
https://www.nasasuperhrana.si/tradicionalni-slovenski-zajtrk/aktualno/tzs-izobrazevalni-video/
19. NOVEMBER
SVETOVNI DAN KOPB
(kronična obstruktivna pljučna bolezen)
KOPB je kronično obolenje dihal.
KOPB je bolezen, ki se začne potiho ter napreduje počasi in vztrajno. Njene zgodnje znake pogosto pripišemo staranju. Bolezen lahko vodi v hudo invalidnost, zato je zgodnje odkrivanje in zdravljenje ključnega pomena pri ohranjanju kakovosti življenja. Za bolezen so značilni kratka sapa, kronični kašelj ter povečano nastajanje sluzi in izpljunkov. Kajenje cigaret je daleč najpogostejši vzrok obolevanja za KOPB. Najučinkovitejši ukrep pa prenehanje kajenja.
Pljuča so organ, ki se ne obnavlja, zato škode ne moremo popraviti, lahko pa bolnikom vseeno učinkovito pomagamo. Dolgo delujoča zdravila, ki širijo dihalne poti, so osnova zdravljenja KOPB. Ob redni uporabi bolnikom pomembno pomagajo pri vzdrževanju stanja in preprečujejo poslabšanje bolezni. Bolniki s KOPB lahko največ naredijo zase, če upoštevajo zdravnikova navodila glede jemanja zdravil, prenehajo kaditi in ostanejo čimbolj aktivni.
OHRANIMO PREDIHANA IN ZDRAVA PLJUČA
- Redna zmerna telesna aktivnost na svežem zraku
- Dihalne vaje – dihanje skozi nos, ker se le tako zrak lahko dobro pripravi predno vstopi v pljuča; pri intenzivnejši vadbi v naravi, kjer je zrak čistejši, pa si lahko privoščimo tudi dih skozi usta
- Redno prezračevanje prostorov
- Močan imunski sistem
- Uživanje zdrave prehrane – za bolnike s KOPB se priporoča visokoenergetsko hrano z veliko beljakovinami in vitamini, ki naj jo uživajo v manjših obrokih. Tako se telesu zagotovi dovolj energije za ohranjanje moči dihalnih in drugih mišic, kar vpliva na izboljšanje dihanja.
- Sprostitev in izogibanje stresu
˝Življenje me je naučilo, da je dihanje največje bogastvo. Zato vdihni na polna pljuča in preprosto užij vsak dan.˝
Viri: http://arhiv.ukc-maribor.si/
Abczdravja.si
14. NOVEMBER
SVETOVNI DAN DIABETESA
14. novembra obeležujemo svetovni dan boja SLADKORNE BOLEZNI.
Ta dan je rojstni dan Fredericka Bantinga, kanadskega znanstvenika, ki je skupaj s svojim asistentom Charlesom Bestom, v laboratoriju izoliral beljakovino, kasneje poimenovano inzulin. Za ta dosežek je leta 1923 prejel Nobelovo nagrado za medicino.
Sladkorna bolezen je kronična presnovna bolezen pri kateri trebušna slinavka ne izloča dovolj inzulina oziroma telo ne more inzulina učinkovito izrabiti. Sladkorna bolezen predstavlja vodilni vzrok za odpoved delovanja ledvic, amputacije spodnjih okončin, slepoto in bolezni srca in ožilja. Najpogostejša sladkorna bolezen je sladkorna bolezen tipa 2, ki jo ima devet bolnikov od desetih. Zanjo je značilno, da krvni sladkor narašča počasi, tekom let, brez kakršnihkoli težav, tako da oboleli sploh ne ve, da ima sladkorno bolezen. Pri ljudeh z dolgo časa neprepoznano in zato nezdravljeno sladkorno boleznijo tipa 2 so lahko ob odkritju že prisotni kronični zapleti, imajo tudi več drugih zdravstvenih težav. V Sloveniji ima sladkorno bolezen kar 6% prebivalcev. Pravočasno odkrivanje sladkorne bolezni tipa 2 je torej za posameznika dobra naložba v njegovo zdravje.
Ali ste vedeli?
Na svetu ima sladkorno bolezen 371 milijonov ljudi.
Število sladkornih bolnikov se povečuje v vseh državah sveta.
Polovica vseh, ki umrejo zaradi sladkorne bolezni, je mlajša od 60 let.
Danes na svetu pridelamo 2000 % več sladkorja kot pred 100 leti.
Sladkorna bolezen je še vedno med najpomembnejšimi razlogi za hude zdravstvene težave. Previsok krvni sladkor poškoduje drobne in večje žile, ki prehranjujejo organe. Z zdravljenjem sladkorne bolezni lahko zmanjšamo pojav slepote, končne odpovedi ledvic, amputacij, možganske kapi in srčnega (miokardnega) infarkta, ki sodijo med kronične zaplete bolezni.
Na ta dan mnoge organizacije organizirajo različna predavanja, katerim skupen namen je ozaveščanje javnosti z resnostjo sladkorne bolezni in pomembnostjo pravočasnega in zgodnjega odkrivanja.
Viri: - nijz.si
- ezdravje.com
MARTINOVO
Svet’ Martin iz mošta dela vin’
Martinovo je praznik, ki sega daleč v čas pred našim štetjem. V jesenskih praznovanjih so se naši poganski predniki zahvaljevali bogovom za dobro letino in jih hkrati prosili za ponovitev obilja v prihodnjem letu. Zaradi splošne priljubljenosti cerkev med pokristjanjevanjem praznika ni odpravila, ampak ga je zaznamovala z znanim in med ljudmi čaščenim svetnikom, svetim Martinom. Praznovanje Martinovega dandanes poteka predvsem v znamenju praznika vina. Po naporni trgatvi je Martinovanje namreč čas za uživanje v sadovih trdega dela. Vse do tega dne pijemo namreč mošt, ki na Martinovo doživi svoj krst in končno postane pravo vino.
Na mizo je ob prazniku na ta dan sodila tudi posebna hrana, navadno perutnina gos ali raca, nadevana s kostanji ali jabolki, kot priloga pa mlinci in rdeče zelje, kar se je ohranilo vse do danes.
Vir: https://sl.wikipedia.org/wiki/Martinovo
DAN REFORMACIJE - 31. OKTOBER
Ob današnjem dnevu reformacije obeležujemo rojstvo slovenskega knjižnega jezika. Reformacija je bilo versko, kulturno in politično gibanje v 16. stoletju, katerega cilj je bila preureditev rimskokatoliške Cerkve. Njen glavni začetnik je bil Martin Luther, ki je 31. oktobra 1517 na vrata cerkve v nemškem mestu Wittenberg pribil liste s 95 tezami. Ena od njegovih zahtev je bila tudi, da se omogoči branje Svetega pisma v materinem jeziku, kar je bilo ključnega pomena za razvoj književnosti v ljudskih jezikih, tudi za slovensko književnost.
Prvo zapisano slovensko besedo smo dobili leta 1550, ko je Primož Trubar napisal Katekizem, za lažje branje le-tega pa še Abecednik. Pomembni deli sta tudi Bohoričeva slovnica Zimske urice in Kreljeva Otročja biblija. Nastajali so prevodi Svetega pisma v številne evropske jezike, v slovenščino je Sveto pismo prevedel Jurij Dalmatin.
(vir:Wikipedija- https://sl.wikipedia.org/wiki/Reformacija)
Prvo zapisano slovensko besedo smo dobili leta 1550, ko je Primož Trubar napisal Katekizem, za lažje branje le-tega pa še Abecednik. Pomembni deli sta tudi Bohoričeva slovnica Zimske urice in Kreljeva Otročja biblija. Nastajali so prevodi Svetega pisma v številne evropske jezike, v slovenščino je Sveto pismo prevedel Jurij Dalmatin.
(vir:Wikipedija- https://sl.wikipedia.org/wiki/Reformacija)
(Vir slike: Primož Trubar: http://www.mizs.gov.si. (Dostop: 24. 10. 2018))
Običajno v teh dneh mnogo Slovencev obišče Trubarjevo domačijo. Letos to ni možno, zato vas vabimo na ogled Virtualne domačije Primoža Trubarja : https://virtualna.trubarjeva-domacija.si/.
V preteklosti ni bilo samoumevno, da javno govorimo in pišemo v slovenskem jeziku, zato naj nas dan reformacije opominja, da spoštujemo jezik in ga ohranjamo.
Ob tej priložnosti nas je nagovorila gospa Danica Cedilnik, upokojena profesorica slovenskega jezika in književnosti, ter dolgoletna prostovoljka DCA Ljubljana in nam zaupala seznam knjig, ki so se ji vtisnile v srce.
Kaj pa vi radi berete?
Knjige, knjige…
Knjiga je moja življenjska sopotnica, soustvarjalka mojega notranjega življenja, učiteljica. Ob kateri preverjam svoje izkušnje, svoja spoznanja. In sprejemam nove predstave o človeku in svetu.
Lepo bi bilo, da bi se ob dobri knjigi vsi želeli učiti, se spreminjati v boljšega človeka in tako bogatili svoje življenje.
V branje toplo priporočam:
Jane Austin: Prevzetnost in pristranost
Luis Bromfield: Gospa Parkingtonova, Noč v Bombaju, Deževje prihaja
Markus Zusak: Kradljivka knjig
Khaled Hoosseini: Tek za zmajem
Gerald Durell: Moja družina in druge živali
Po večini so bili po teh knjigah posneti filmi.
Danica Cedilnik
V preteklosti ni bilo samoumevno, da javno govorimo in pišemo v slovenskem jeziku, zato naj nas dan reformacije opominja, da spoštujemo jezik in ga ohranjamo.
Ob tej priložnosti nas je nagovorila gospa Danica Cedilnik, upokojena profesorica slovenskega jezika in književnosti, ter dolgoletna prostovoljka DCA Ljubljana in nam zaupala seznam knjig, ki so se ji vtisnile v srce.
Kaj pa vi radi berete?
Knjige, knjige…
Knjiga je moja življenjska sopotnica, soustvarjalka mojega notranjega življenja, učiteljica. Ob kateri preverjam svoje izkušnje, svoja spoznanja. In sprejemam nove predstave o človeku in svetu.
Lepo bi bilo, da bi se ob dobri knjigi vsi želeli učiti, se spreminjati v boljšega človeka in tako bogatili svoje življenje.
V branje toplo priporočam:
Jane Austin: Prevzetnost in pristranost
Luis Bromfield: Gospa Parkingtonova, Noč v Bombaju, Deževje prihaja
Markus Zusak: Kradljivka knjig
Khaled Hoosseini: Tek za zmajem
Gerald Durell: Moja družina in druge živali
Po večini so bili po teh knjigah posneti filmi.
Danica Cedilnik
NOČ ČAROVNIC - 31. OKTOBER
Praznik Noč čarovnici izhaja predvsem iz starega keltskega običaja. Kelti so verjeli, da je 1. november začetek novega leta in da je na predvečer praznika duhovnom omogočeno, da se vrnejo na zemljo. Da bi se pred njimi zavarovali, so jim pred hiše nastavili hrano in pijačo. Domove so zapustili šele, ko so si oblekli kostume in nadeli maske. S tem naj bi duhove prelisičili, da jih ne bi prepoznali. V preteklosti so pred hiše postavljali izdolbene repe, pese ali krompirje ter vanje vstavili gorečo svečo v upanju, da bo pregnala zle duhove in v dom privabila dobre.
Buča je za izrezovanje postala popularna šele v 16.stoletju, najprej v Ameriki, kasneje po celem svetu. Običaj izhaja iz irske legende o prevzetnem in skopuškem Jacku, ki je z zvijačo pretental hudiča. Ta ga je za kazen obsodil na večno tavanje v temi. Pomagal mu je tako, da mu je dal žerjavico oglja. Jack je imel v žepu repo, ki jo je izdolbel in vanjo vstavil žerjavico. Tako je Jack O'Lantern (Jack Luč) postal simbol duše, ki preklet tava med svetovi. Buče izdolbemo in vanje položimo svečko, da bi s tem pregnali zle duhove. (vir Wikipedija)
V Sloveniji je Noč čarovnic postala popularna v zadnjih desetletjih. V različnih krajih po Sloveniji imajo različne običaje (izbor naj čarovnice, plesi, čarovniške šole, začarani gozd, delavnice za otroke).
Z malo domišljije si lahko sami pričaramo svojo čarobno noč. Odločitev ali bo romantična ali strašna prepuščamo vam. Pomembno je le da se ob ustvarjanju zabavamo.
Buča je za izrezovanje postala popularna šele v 16.stoletju, najprej v Ameriki, kasneje po celem svetu. Običaj izhaja iz irske legende o prevzetnem in skopuškem Jacku, ki je z zvijačo pretental hudiča. Ta ga je za kazen obsodil na večno tavanje v temi. Pomagal mu je tako, da mu je dal žerjavico oglja. Jack je imel v žepu repo, ki jo je izdolbel in vanjo vstavil žerjavico. Tako je Jack O'Lantern (Jack Luč) postal simbol duše, ki preklet tava med svetovi. Buče izdolbemo in vanje položimo svečko, da bi s tem pregnali zle duhove. (vir Wikipedija)
V Sloveniji je Noč čarovnic postala popularna v zadnjih desetletjih. V različnih krajih po Sloveniji imajo različne običaje (izbor naj čarovnice, plesi, čarovniške šole, začarani gozd, delavnice za otroke).
Z malo domišljije si lahko sami pričaramo svojo čarobno noč. Odločitev ali bo romantična ali strašna prepuščamo vam. Pomembno je le da se ob ustvarjanju zabavamo.
BUČNA PITA V PAJKOVI MREŽI
Bučna pita v pajkovi mreži ne bo razočarala ljubiteljev te vrste peciv s svojim prefinjenim in posebnim okusom. V času noči čarovnic, se buč pri hiši ne manjka, z zabavno dekoracijo s temno čokolado, ki spominja na pajkovo mrežo, bo ta sladica perfektna. Ta recept je enostaven za pripravo, odlična sladica po večerji na noč čarovnic, kot tudi za otroško zabavo, saj bodo mali navihanci navdušeni nad pajkovo mrežo.
Sestavine za dno pite:
250g polnozrnatih piškotov
150g masla
2 žlici rjavega sladkorja
Sestavine za nadev pite:
200 g sladkorja
3 žlice limoninega soka
2 jajci in 2 rumenjaka
60 ml vode
1 žlička cimeta
250 g buče
200 ml smetane
½ žličke ingverja v prahu
500 g Philadelphie
ščepec soli
Postopek priprave bučne pite:
Začeli bomo z dnom, ki ga bomo pripravili z piškotov. Na zmernem ognju stopimo maslo. Polnozrnate piškote in sladkor zmiksamo v multipraktiku. Zmlete piškote preložimo v skledo in jim dodamo stopljeno maslo ter vse dobro premešamo. Zmes prestavimo v pekač, cca 24 cm premera, ki smo ga oblekli z peki papirjem in s pomočjo žlice potlačimo. Paziti moramo, da ne pozabimo narediti tudi robu z piškotov.
Pekač damo v hladilnik za 30 minut in med tem pripravimo nadev.
Najprej pripravimo bučo: operemo jo, olupimo in zrežemo na kocke, nato jo skuhamo. Kuhamo jo 20 minut v kozici s 60 ml vode na srednji jakosti. V mešalnik damo sir, sladkor in bučo, ko se le ta pohladi. Nato dodamo ingver, limonin sok, cimet, sol, smetano in jajca. Če želite bolj žive, oranžne, barve pito, uporabite raje beli kot rjavi sladkor. Mešalnik prižgemo za par minut, da dobimo gladko zmes. Rezultat mora bit gladek in kremen.
Dobljeno zmes zlijemo v pekač, ki ga nato postavimo v predhodno segreto peč na 190 ⁰C. Pečemo 50 minut. Ko je pita pečena jo pustimo malo počivati kar v peči, da se sesede. Ko je mlačna jo vzamemo ven in pustimo, da se do konca ohladi. Okrasimo jo tako, da stopimo 100 g čokolade, preložimo v dresirno vrečko in z njo narišemo pajkovo mrežo. Preden jo postrežemo, jo za 3 ure postavimo v hladilnik.
Dober tek😊
Vir: OblizniPrste.si