Kako učinkovito poskrbeti za dobro počutje in ohraniti mirnost
Mnogi med nami se v teh neugodnih okoliščinah spopadamo z nemirom, občutki tesnobe in negotovosti. Na kaj bodimo pozorni, da bomo kar najbolj umirjeni in lahko poskrbeli zase oz. za dobro počutje in lastno zadovoljstvo:
Kje so naše misli
Ali se zavedamo svojih misli, tega kaj razmišljamo? Kje so te naše misli, kam so usmerjene? Ali razmišljamo o sedanjosti ali so naše misli usmerjene v prihodnost?
Če se usmerjamo na prihodnost in torej skrbimo v zvezi s prihodnjimi dogodki, razmišljamo o tem kaj bo, kdaj bo in kako bo. Prav to nam daje občutek nemoči, občutek, da nimamo nikakršnega vpliva in neposrednega nadzora, kar pa je povezano z našim občutkom negotovosti. Ko občutimo negotovost se težko umirimo, ravno nasprotno.
Kaj lahko tukaj in zdaj storimo, da nam bo bolje
Kadar se ukvarjamo s sedanjostjo, torej so naše misli usmerjene v sedanjost, smo v tem trenutku, imamo nek občutek gotovosti. Takrat razmišljamo kaj je v naši moči, se usmerjamo in osredotočamo na to kaj lahko v tem trenutku storimo, da se počutimo bolje. S tem pridobimo občutek nadzora, ki ga zase prav gotovo potrebujemo. Naš občutek gotovosti, občutek nadzora je torej odvisen od tega kaj oz. kako razmišljamo.
Vsakič, ko se ujamemo, da skrbimo o prihodnosti in smo nemirni, svoje misli vrnemo v sedanjost oz. usmerimo v trenutek tukaj in zdaj.
Kaj to pomeni v praksi? Določimo si čas večernega odhoda v posteljo in jutranjega vstajanja ter se tega držimo. Isto velja za obroke, ki si jih pripravljamo vsak dan ob istem času. Za vmesni čas si določimo termine, v katerih bomo poskrbeli za gibanje, sproščanje, ustvarjanje, branje oz. učenje (tudi preko elektronskih medijev), čas, ki ga bomo namenili spremljanju novic in seveda čas, ki ga bomo namenili ohranjanju stikov z nam pomembnimi ljudmi preko telefona ali spleta.
Recimo, če v tem trenutku ne smemo iz svoje občine, gremo lahko na sprehod v bližini svojega doma ali pa v naravo kamor koli znotraj naše občine (seveda ob upoštevanju predpisanih ukrepov). Kaj pa v preostalem času? Na naši spletni strani v rubriki DCA na daljavo (pa tudi prek e-pošte, ki vam jo pošiljamo) je na voljo kup idej in možnosti. Če želimo prakticirati kakšno tehniko sproščanja, lahko poizkusimo z vodeno meditacijo ali tehniko sproščanja EFT (tapkanje), ki jih pripravljajo naši prostovoljci. Četudi v tem trenutku ne moremo na telesno vadbo v DCA, pa se lahko udeležimo telovadbe ali joge preko spleta. Dovolj bo, če poročila spremljamo dvakrat dnevno, v vmesnem času pa lahko izvemo in se naučimo kaj novega, preberemo kakšen zanimiv prispevek, urimo naš spomin ali si ogledamo video predavanje. Bi se želeli pogovoriti, izraziti svoje skrbi ali pa zgolj poklepetati? Lahko pokličete tudi nas, preko telefona smo zaposleni dostopni vsak dan do 15. ure.
Karantena in trenutne okoliščine bodo minile. Do takrat pa ne pozabimo, da tudi v teh okoliščinah svojemu življenju gospodarimo mi sami.
Kje so naše misli
Ali se zavedamo svojih misli, tega kaj razmišljamo? Kje so te naše misli, kam so usmerjene? Ali razmišljamo o sedanjosti ali so naše misli usmerjene v prihodnost?
Če se usmerjamo na prihodnost in torej skrbimo v zvezi s prihodnjimi dogodki, razmišljamo o tem kaj bo, kdaj bo in kako bo. Prav to nam daje občutek nemoči, občutek, da nimamo nikakršnega vpliva in neposrednega nadzora, kar pa je povezano z našim občutkom negotovosti. Ko občutimo negotovost se težko umirimo, ravno nasprotno.
Kaj lahko tukaj in zdaj storimo, da nam bo bolje
Kadar se ukvarjamo s sedanjostjo, torej so naše misli usmerjene v sedanjost, smo v tem trenutku, imamo nek občutek gotovosti. Takrat razmišljamo kaj je v naši moči, se usmerjamo in osredotočamo na to kaj lahko v tem trenutku storimo, da se počutimo bolje. S tem pridobimo občutek nadzora, ki ga zase prav gotovo potrebujemo. Naš občutek gotovosti, občutek nadzora je torej odvisen od tega kaj oz. kako razmišljamo.
Vsakič, ko se ujamemo, da skrbimo o prihodnosti in smo nemirni, svoje misli vrnemo v sedanjost oz. usmerimo v trenutek tukaj in zdaj.
- Vzpostavimo dnevno rutino
Kaj to pomeni v praksi? Določimo si čas večernega odhoda v posteljo in jutranjega vstajanja ter se tega držimo. Isto velja za obroke, ki si jih pripravljamo vsak dan ob istem času. Za vmesni čas si določimo termine, v katerih bomo poskrbeli za gibanje, sproščanje, ustvarjanje, branje oz. učenje (tudi preko elektronskih medijev), čas, ki ga bomo namenili spremljanju novic in seveda čas, ki ga bomo namenili ohranjanju stikov z nam pomembnimi ljudmi preko telefona ali spleta.
- Nekaj idej oz. možnosti, ki so nam vedno na voljo
Recimo, če v tem trenutku ne smemo iz svoje občine, gremo lahko na sprehod v bližini svojega doma ali pa v naravo kamor koli znotraj naše občine (seveda ob upoštevanju predpisanih ukrepov). Kaj pa v preostalem času? Na naši spletni strani v rubriki DCA na daljavo (pa tudi prek e-pošte, ki vam jo pošiljamo) je na voljo kup idej in možnosti. Če želimo prakticirati kakšno tehniko sproščanja, lahko poizkusimo z vodeno meditacijo ali tehniko sproščanja EFT (tapkanje), ki jih pripravljajo naši prostovoljci. Četudi v tem trenutku ne moremo na telesno vadbo v DCA, pa se lahko udeležimo telovadbe ali joge preko spleta. Dovolj bo, če poročila spremljamo dvakrat dnevno, v vmesnem času pa lahko izvemo in se naučimo kaj novega, preberemo kakšen zanimiv prispevek, urimo naš spomin ali si ogledamo video predavanje. Bi se želeli pogovoriti, izraziti svoje skrbi ali pa zgolj poklepetati? Lahko pokličete tudi nas, preko telefona smo zaposleni dostopni vsak dan do 15. ure.
Karantena in trenutne okoliščine bodo minile. Do takrat pa ne pozabimo, da tudi v teh okoliščinah svojemu življenju gospodarimo mi sami.
O DVEH VOLKOVIH
Star mož iz plemena Cherokee je učil svoje vnuke o življenju.
Rekel jim je: »V meni se bije bolj, strašen boj med dvema volkovoma. En volk predstavlja strah, jezo, zavist, žalost, obžalovanje, lakomnost, aroganco, samopomilovanje, krivdo, zamero, podrejenost, laž, ponos, tekmovalnost, superiornost in ego.
Drugi predstavlja veselje, mir, ljubezen, upanje, vedrino, umirjenost, skromnost, prijaznost, prijateljstvo, dobroto, resnico, sočutje in zaupanje.
Takšen boj se dogaja v vsakem od nas.«
Zamislili so se za trenutek in potem je eden izmed otrok vprašal dedka:
»Kateri volk bo zmagal?«
Stari mož je mirno odgovoril:
»Tisti, ki ga hraniš.«
(Indijanska modrost)
Rekel jim je: »V meni se bije bolj, strašen boj med dvema volkovoma. En volk predstavlja strah, jezo, zavist, žalost, obžalovanje, lakomnost, aroganco, samopomilovanje, krivdo, zamero, podrejenost, laž, ponos, tekmovalnost, superiornost in ego.
Drugi predstavlja veselje, mir, ljubezen, upanje, vedrino, umirjenost, skromnost, prijaznost, prijateljstvo, dobroto, resnico, sočutje in zaupanje.
Takšen boj se dogaja v vsakem od nas.«
Zamislili so se za trenutek in potem je eden izmed otrok vprašal dedka:
»Kateri volk bo zmagal?«
Stari mož je mirno odgovoril:
»Tisti, ki ga hraniš.«
(Indijanska modrost)
Zakaj je
HVALEŽNOST
tako pomembna?
Ste vedeli, da se v hvaležnosti skriva moč za večje zadovoljstvo v življenju? Vendar pa se moramo hvaležnosti zavedati, biti nanjo pozorni in jo pogosto izraziti. S tem, ko prepoznamo izkušnje, okoliščine in dogodke kot pozitivne, pomembne in vredne za nas, smo zanje hvaležni, s tem pa skrbimo za lastno zadovoljstvo, dobro počutje in občutek izpolnjenosti.
Hvaležnost ima mnoge, znanstveno dokazane učinke, s katerimi izboljšujemo naše telesno in duševno zdravje. Mnoge raziskave hvaležnosti navajajo naslednje ugotovitve:
Hvaležnost
Avtorica: Maša Černilec
1. Hvaležnost doživljamo, ko nam nekdo pokloni nekaj, kar nam veliko pomeni, ali pa naredi nekaj lepega za nas. Hvaležni smo predvsem takrat, ko nam druga oseba darilo pokloni po lastni volji, sama pa od tega nima nobenih koristi, ampak se mora čemu odreči. Hvaležnosti pa ne doživljamo le v odnosu do drugih oseb, lahko smo hvaležni tudi za naravo, dogodek ali pojav. Hvaležnost se vedno povezuje s pozitivnimi čustvi, tako pri tistem, ki nekaj dobi, kot pri tistem, ki nekaj pokloni. Ko se nekdo do nas lepo vede in smo mu hvaležni, nas to spodbudi, da se tudi mi lepo vedemo do drugih. Hvaležni ljudje se poleg tega bolje počutijo, so bolj optimistični in spijo bolje.
2. V nepredvidljivih časih, v kakršnih se nahajamo sedaj, se je pomembno opomniti, da imamo veliko stvari, za katere smo lahko hvaležni. Prvi način, ki se je izkazal kot učinkovit, je pisanje dnevnika hvaležnosti. Vsak dan napišite tri stvari, za katere ste tisti dan hvaležni. To so lahko dejanja drugih oseb, prijazne besede, prizori iz narave ali karkoli drugega. Aktivnost poskušajte izvajati vsaj 14 dni.
3. Drugi način za ohranjanje hvaležnosti je pisanje pisma hvaležnosti. Pomislite na osebo, ki ste ji zelo hvaležni, a se ji niste nikoli zahvalili (oseba je lahko tudi pokojna). Premislite, kaj bi tej osebi radi sporočili. Nato napišite pismo in v njem opišite, zakaj ste osebi hvaležni. Pismo lahko osebi tudi pošljete, ni pa to nujno.
Viri
Steve, B. in Marie, C. (2014). Positive psychology. Pearson Education.
The Gratitude Letter. (2018). Dostopno na https://workingoutloud.com/blog//the-gratitude-letter
Hvaležnost ima mnoge, znanstveno dokazane učinke, s katerimi izboljšujemo naše telesno in duševno zdravje. Mnoge raziskave hvaležnosti navajajo naslednje ugotovitve:
- Hvaležni ljudje spijo bolje
Kot ugotavljajo raziskave ljudje, ki pred spanjem nekaj minut svojih misli namenijo stvarem, ljudem, dogodkom, za katere so hvaležni, zaspijo hitreje, spijo bolje in dlje časa. - Hvaležnost znižuje krvni tlak
- Omogoča sprostitev in torej učinkovitejše spopadanje s stresom
- Prispeva k boljšemu fizičnemu zdravju
- S hvaležnostjo skrbimo za svoje duševno zdravje
- Hvaležnost omogoča empatijo, odpira vrata novim poznanstvom in krepi obstoječa
Hvaležni radi priskočijo na pomoč drugim, s čimer skrbijo za občutke lastnega zadovoljstva, poleg tega krepijo empatijo do drugih, saj pokažejo, da jim je mar za druge, znajo se jim tudi zahvaliti. S takim odnosom povečujejo tudi možnost za nova poznanstva in nadaljevanje obstoječih, s tem pa si omogočajo priložnosti za uresničevanje sebe ob drugih.
Hvaležnost
Avtorica: Maša Černilec
1. Hvaležnost doživljamo, ko nam nekdo pokloni nekaj, kar nam veliko pomeni, ali pa naredi nekaj lepega za nas. Hvaležni smo predvsem takrat, ko nam druga oseba darilo pokloni po lastni volji, sama pa od tega nima nobenih koristi, ampak se mora čemu odreči. Hvaležnosti pa ne doživljamo le v odnosu do drugih oseb, lahko smo hvaležni tudi za naravo, dogodek ali pojav. Hvaležnost se vedno povezuje s pozitivnimi čustvi, tako pri tistem, ki nekaj dobi, kot pri tistem, ki nekaj pokloni. Ko se nekdo do nas lepo vede in smo mu hvaležni, nas to spodbudi, da se tudi mi lepo vedemo do drugih. Hvaležni ljudje se poleg tega bolje počutijo, so bolj optimistični in spijo bolje.
2. V nepredvidljivih časih, v kakršnih se nahajamo sedaj, se je pomembno opomniti, da imamo veliko stvari, za katere smo lahko hvaležni. Prvi način, ki se je izkazal kot učinkovit, je pisanje dnevnika hvaležnosti. Vsak dan napišite tri stvari, za katere ste tisti dan hvaležni. To so lahko dejanja drugih oseb, prijazne besede, prizori iz narave ali karkoli drugega. Aktivnost poskušajte izvajati vsaj 14 dni.
3. Drugi način za ohranjanje hvaležnosti je pisanje pisma hvaležnosti. Pomislite na osebo, ki ste ji zelo hvaležni, a se ji niste nikoli zahvalili (oseba je lahko tudi pokojna). Premislite, kaj bi tej osebi radi sporočili. Nato napišite pismo in v njem opišite, zakaj ste osebi hvaležni. Pismo lahko osebi tudi pošljete, ni pa to nujno.
Viri
Steve, B. in Marie, C. (2014). Positive psychology. Pearson Education.
The Gratitude Letter. (2018). Dostopno na https://workingoutloud.com/blog//the-gratitude-letter