PRISPEVKI
KRATEK PRIROČNIK K REFERENDUMSKEM ODLOČANJU
Kaj se bo zgodilo, če na referendumu obkrožite ZA, in kaj se bo zgodilo, če na referendumu obkrožite PROTI ?
Če obkrožite ZA:
Glasujete ZA ohranitev pravic do dolgotrajne oskrbe, sistema, v katerem delujejo 103 domovi za starejše s skoraj 22.000 uporabniki, ter za nove pravice do dolgotrajne oskrbe zunaj institucionalnega, to je domskega varstva.
Če obkrožite PROTI:
Leto dni po referendumu vlada in parlament ne smeta posegati v družbeno razmerje, o katerem se izreče ljudstvo na referendumu, kar pomeni, da zakonodajalec ne bo smel posegati v zakon in ne bo mogel popraviti škode, ki bo nastala zaradi izvajanja zakona, ki ga je sprejela prejšnja vlada.
Če obkrožite ZA:
Glasujete za ohranitev in razvoj tistega dela dolgotrajne oskrbe, ki deluje dobro, za ohranitev in razvoj in nadaljnjo izgradnjo domov za starejše.
Če obkrožite PROTI:
Zakon, ki ga je sprejela prejšnja vlada, domove nedomišljeno prekategorizira v »oskrbne« in »negovalne« domove, tem pa ne zagotavlja financiranja, ki ga obljublja iz neobstoječih virov, na primer iz demografskega sklada, ki sploh ne obstaja.
Če obkrožite ZA:
Glasujete za to, da bo vlada zagotovila 30 milijonov evrov za domove in socialne zavode, da se oskrbnine pod pritiski inflacije ne bodo nesorazmerno povišale.
Če obkrožite PROTI:
Domovi za starejše že zdaj dihajo na škrge, nadzorni sveti po tekočem traku sprejemajo nove cenike. Finančna pomoč domovom zaradi draginje bo zablokirana še eno leto, domovi bodo v težavah, oskrbnine se bodo višale.
Če obkrožite ZA:
Glas ZA bo vladi omogočil, da se izogne po vsej verjetnosti najhujši nevarnosti, to je, da se bo celoten sistem oskrbe zaradi dodatnega pomanjkanja kadra s 1. januarjem 2023 sesul.
Če obkrožite PROTI:
Zakon, ki ga je pripravila prejšnja vlada, postavlja pri zaposlovanju takšne omejevalne pogoje, da bodo morali domovi za starejše s 1. januarjem ob že obstoječi kadrovski stiski v nova odpuščanja. Zaradi pomanjkanja kadrov direktorji nekaterih domov že zdaj napovedujejo, da bodo morali krčiti že brez tega nezadostno število postelj in sob ter celo nadstropij.
Če obkrožite ZA:
Uporabniki bodo še naprej deležni takšnih storitev oskrbe v takšnem obsegu, kot veljajo sedaj.
Če obkrožite PROTI:
Uporabniki bodo prejeli manj storitev, kot po obstoječem sistemu socialnega varstva. Storitve so namreč v zakonu prejšnje vlade pomanjkljivo opredeljene s prenizko določenim časom za izvedbo in prenizko določeno pogostnostjo izvajanja storitev. Uporabniki storitev v domovih za starejše bodo na slabšem kot danes. Po besedah ene izmed direktoric DSO: če danes dobijo pet plenic na dan, jih bodo potem dobili brezplačno le tri, četrto in peto pa bodo morali plačati, doplačati pa bodo morali tudi samo storitev.
Če obkrožite ZA:
Položaj izvajalcev dolgotrajne oskrbe bo stabilen, poskrbljeno bo za pokrivanje dodatnih stroškov, ki bi nastali z draginjo. Zagotovljeno bo stabilno, dolgoročno in pravično financiranje oskrbe, ki bo enako dostopna vsem uporabnikom ne glede na njihov socialni položaj.
Če obkrožite PROTI:
Veljavni zakon ne predvideva kritja realnih stroškov izvajalca, izvajalec se lahko znajde v položaju, ko bo moral zaradi izgube vrniti koncesijo. Opredeljen je le prispevek uporabnika in ne upošteva celotnega stroška, ki ga je potrebno kriti izvajalcu za opravljeno storitev.
Če obkrožite ZA:
V prihodnjem letu bo nemoteno deloval obstoječi in delujoči sistem vstopnih točk za storitve dolgotrajne oskrbe.
Če obkrožite PROTI:
Zavod za zdravstveno zavarovanje RS, ki po veljavnem zakonu predstavlja vstopno točko v sistem dolgotrajne oskrbe, zaradi pomanjkljivih pravnih podlag nima zagotovljene ustrezne osnove za opravljanje te naloge. Zaradi pravne praznine se lahko zgodi, da bo moral uporabnikom odreči pravico do dolgotrajne oskrbe tako, da jim bo izdajal negativne odločbe. Naloge ne bo mogoče izvesti niti kadrovsko in organizacijsko, saj ni potrebnih 150 strokovnih ocenjevalcev in tudi ne informacijskega sistema.
Če obkrožite ZA:
Sistem dolgotrajne oskrbe bo javen in neprofiten.
Če obkrožite PROTI:
Glas proti je glas za drago dolgotrajno oskrbo. Koncesije za storitve dolgotrajne oskrbe bodo po veljavnem zakonu lahko pridobile tudi tuje pravne osebe. Veliki mednarodni igralci na trgu, kot je kanadski pokojninski sklad, bodo lahko ustvarjali dobičke iz oskrbe starejših, ki jo bomo plačevali iz slovenskega proračuna in iz žepov naših uporabnikov.
Če obkrožite ZA:
Popravili bomo nedopustno napako veljavnega zakona o dolgotrajni oskrbi, ki izpušča odrasle s posebnimi potrebami, uporabnike centrov za usposabljanje, delo in varstvo in varstveno delovnih centrov
Če obkrožite PROTI:
Iz storitev dolgotrajne oskrbe bodo izpadli odrasli s posebnimi potrebami, uporabniki v CUDV in VDC, na katere je veljavni zakon pozabil.
Legenda:
Izvršilni odbor MZU Ljubljana, OPZDU
Ljubljana, 10. novembra 2022
Če obkrožite ZA:
Glasujete ZA ohranitev pravic do dolgotrajne oskrbe, sistema, v katerem delujejo 103 domovi za starejše s skoraj 22.000 uporabniki, ter za nove pravice do dolgotrajne oskrbe zunaj institucionalnega, to je domskega varstva.
Če obkrožite PROTI:
Leto dni po referendumu vlada in parlament ne smeta posegati v družbeno razmerje, o katerem se izreče ljudstvo na referendumu, kar pomeni, da zakonodajalec ne bo smel posegati v zakon in ne bo mogel popraviti škode, ki bo nastala zaradi izvajanja zakona, ki ga je sprejela prejšnja vlada.
Če obkrožite ZA:
Glasujete za ohranitev in razvoj tistega dela dolgotrajne oskrbe, ki deluje dobro, za ohranitev in razvoj in nadaljnjo izgradnjo domov za starejše.
Če obkrožite PROTI:
Zakon, ki ga je sprejela prejšnja vlada, domove nedomišljeno prekategorizira v »oskrbne« in »negovalne« domove, tem pa ne zagotavlja financiranja, ki ga obljublja iz neobstoječih virov, na primer iz demografskega sklada, ki sploh ne obstaja.
Če obkrožite ZA:
Glasujete za to, da bo vlada zagotovila 30 milijonov evrov za domove in socialne zavode, da se oskrbnine pod pritiski inflacije ne bodo nesorazmerno povišale.
Če obkrožite PROTI:
Domovi za starejše že zdaj dihajo na škrge, nadzorni sveti po tekočem traku sprejemajo nove cenike. Finančna pomoč domovom zaradi draginje bo zablokirana še eno leto, domovi bodo v težavah, oskrbnine se bodo višale.
Če obkrožite ZA:
Glas ZA bo vladi omogočil, da se izogne po vsej verjetnosti najhujši nevarnosti, to je, da se bo celoten sistem oskrbe zaradi dodatnega pomanjkanja kadra s 1. januarjem 2023 sesul.
Če obkrožite PROTI:
Zakon, ki ga je pripravila prejšnja vlada, postavlja pri zaposlovanju takšne omejevalne pogoje, da bodo morali domovi za starejše s 1. januarjem ob že obstoječi kadrovski stiski v nova odpuščanja. Zaradi pomanjkanja kadrov direktorji nekaterih domov že zdaj napovedujejo, da bodo morali krčiti že brez tega nezadostno število postelj in sob ter celo nadstropij.
Če obkrožite ZA:
Uporabniki bodo še naprej deležni takšnih storitev oskrbe v takšnem obsegu, kot veljajo sedaj.
Če obkrožite PROTI:
Uporabniki bodo prejeli manj storitev, kot po obstoječem sistemu socialnega varstva. Storitve so namreč v zakonu prejšnje vlade pomanjkljivo opredeljene s prenizko določenim časom za izvedbo in prenizko določeno pogostnostjo izvajanja storitev. Uporabniki storitev v domovih za starejše bodo na slabšem kot danes. Po besedah ene izmed direktoric DSO: če danes dobijo pet plenic na dan, jih bodo potem dobili brezplačno le tri, četrto in peto pa bodo morali plačati, doplačati pa bodo morali tudi samo storitev.
Če obkrožite ZA:
Položaj izvajalcev dolgotrajne oskrbe bo stabilen, poskrbljeno bo za pokrivanje dodatnih stroškov, ki bi nastali z draginjo. Zagotovljeno bo stabilno, dolgoročno in pravično financiranje oskrbe, ki bo enako dostopna vsem uporabnikom ne glede na njihov socialni položaj.
Če obkrožite PROTI:
Veljavni zakon ne predvideva kritja realnih stroškov izvajalca, izvajalec se lahko znajde v položaju, ko bo moral zaradi izgube vrniti koncesijo. Opredeljen je le prispevek uporabnika in ne upošteva celotnega stroška, ki ga je potrebno kriti izvajalcu za opravljeno storitev.
Če obkrožite ZA:
V prihodnjem letu bo nemoteno deloval obstoječi in delujoči sistem vstopnih točk za storitve dolgotrajne oskrbe.
Če obkrožite PROTI:
Zavod za zdravstveno zavarovanje RS, ki po veljavnem zakonu predstavlja vstopno točko v sistem dolgotrajne oskrbe, zaradi pomanjkljivih pravnih podlag nima zagotovljene ustrezne osnove za opravljanje te naloge. Zaradi pravne praznine se lahko zgodi, da bo moral uporabnikom odreči pravico do dolgotrajne oskrbe tako, da jim bo izdajal negativne odločbe. Naloge ne bo mogoče izvesti niti kadrovsko in organizacijsko, saj ni potrebnih 150 strokovnih ocenjevalcev in tudi ne informacijskega sistema.
Če obkrožite ZA:
Sistem dolgotrajne oskrbe bo javen in neprofiten.
Če obkrožite PROTI:
Glas proti je glas za drago dolgotrajno oskrbo. Koncesije za storitve dolgotrajne oskrbe bodo po veljavnem zakonu lahko pridobile tudi tuje pravne osebe. Veliki mednarodni igralci na trgu, kot je kanadski pokojninski sklad, bodo lahko ustvarjali dobičke iz oskrbe starejših, ki jo bomo plačevali iz slovenskega proračuna in iz žepov naših uporabnikov.
Če obkrožite ZA:
Popravili bomo nedopustno napako veljavnega zakona o dolgotrajni oskrbi, ki izpušča odrasle s posebnimi potrebami, uporabnike centrov za usposabljanje, delo in varstvo in varstveno delovnih centrov
Če obkrožite PROTI:
Iz storitev dolgotrajne oskrbe bodo izpadli odrasli s posebnimi potrebami, uporabniki v CUDV in VDC, na katere je veljavni zakon pozabil.
Legenda:
- Težava z zakonom, ki ga je sprejela prejšnja vlada, je v tem, da obljublja veliko, ne zagotavlja pa denarja, usposobljenih kadrov in izvedbe. Je kot digitalni boni za upokojence, slišalo se je lepo, končalo pa s splošnim nezadovoljstvom.
- Ta uveljavitev takšnega zakona o dolgotrajni oskrbi bi potrebovali več kot tri četrt milijarde evrov, zakon tega ne ureja.
- Zakon ne določa, do katerih storitev bodo uporabniki upravičeni. Če zakon ostane v veljavi, bo moral Zavod za zdravstveno zavarovanje (ZZZS) izdajati negativne odločbe, to pa pomeni, da bodo ljudje ostali brez pravic, brez nege, brez oskrbe, ki jo potrebujejo. Več 10 tisoč ljudi bo preprosto odrezanih od pravic, ki jih imajo danes.
- Poslanstvo današnjih domov za upokojence je, da prepoznajo potrebe stanovalcev in jim pomagajo pri izpolnjevanju teh potreb, npr. pomoč pri hranjenju. Po zakonu, ki ga je sprejela prejšnja vlada, bodo vaši babici odmerjene minute, namesto da se storitve izvajajo v skladu z njenimi potrebami.
- Pomembno je, da se lahko tisti, ki vsakodnevno skrbijo za oskrbovance v DSO in jih dobro poznajo, odločijo, kaj te osebe potrebujejo in oskrbo po potrebi prilagajajo. Po zakonu bodo posamezniki dobili odločbo, ki bo definirala, katere storitve osebi pripadajo. Če se bo zdravstveno stanje te osebe spremenilo, bo morala na ponovno ocenjevanje in čakati na novo odločbo. V vmesnem času zanjo ne bo poskrbljeno tako, kot bi bilo potrebno.
- Vsi, ki danes koristijo pravice do dolgotrajne oskrbe, bodo morali na ponovno ocenjevanje. Uporabniki pomoči na domu pa bodo morali celo sami podati vlogo zanjo. Na novo bo treba oceniti približno 7000 starejših, namesto invalidske komisije bi bil za ocenjevanje pristojen en sam ocenjevalec-
- Zakon, ki ga je sprejela prejšnja vlada, uvaja nepotrebno administracijo in birokratske postopke. S tem podaljšuje dostop do storitev, ko jih uporabniki najbolj potrebujejo.
- Zakon, ki ga je sprejela prejšnja vlada, poleg javnih zavodov enakopravno obravnava tudi koncesionarje, domače in tuje, zasebne podjetnike, po novem celo nosilce dopolnilne dejavnosti na kmetijah. In koncesije, to smo se naučili pri izkušnji z domovi starejših občanov, oskrbo podražijo. Mreža za dolgotrajno oskrbo mora ostati javna in v slovenskih rokah. Koncesionarji imajo namreč dejansko višje cene nastanitev in oskrbe, saj morajo upokojenci s svojimi prispevki od oskrb plačevati tudi kredite, ki so jih najemali zasebniki da so gradili svoje domove.
- Upravičenci do dolgotrajne oskrbe bi bili razvrščeni glede na svojo potrebo po pomoči (oziroma glede na svojo sposobnost, da delno poskrbijo zase) v pet kategorij. Metodologija za razvrščanje je nejasna in pušča veliko svobode ocenjevalcem potreb ljudi po dolgotrajni oskrbi. Pet kategorij je privzetih iz nemškega sistema, vendar pa pisci zakona niso prepisali tudi obsega storitev, ki je v Nemčiji bistveno večji od tistega, ki ga zagotavlja zakon.
- Zakon krči obstoječe kadrovske profile, zaradi česar tvegamo kolaps sistema.
- Takšen zakon, kot ga je sprejela prejšnja vlada, ne odgovarja na vprašanje, kako zagotoviti stabilen sistemski vir sredstev. Zakon, ki naj bi to uredil, je predviden šele za leto 2025. Zakon govori samo o prispevku uporabnika, zakon ne pove, kdo bo kril razliko do polne cene oskrbe. Ni jasno, kolikšen delež stroškov za dolgotrajno oskrbo bo šel iz sredstev obveznega zdravstvenega zavarovanja ter invalidskega in pokojninskega zavarovanja, iz zdravstvene in pokojninske blagajne, ki imata že danes premalo finančnih sredstev.
- Ukinja se dodatek za pomoč in postrežbo (DPP), zato bodo upravičenci do tega prejemka plačevali višji znesek oskrbnine.
- Tudi stroka je takšni obliki zakona glasno nasprotovala.
- 30 odstotkov sedanjih uporabnikov dolgotrajne oskrbe po zakonu, ki ga je sprejela prejšnja vlada, ne bi doseglo praga upravičenosti do storitev. Obstaja skrb, da bi uporabniki obstoječih pravic zato z novim letom ostali zunaj sistema dolgotrajne oskrbe.
Izvršilni odbor MZU Ljubljana, OPZDU
Ljubljana, 10. novembra 2022
1. oktober - Mednarodni dan starejših
Živimo v neprijetnem času, času pritiskov, strahov in groženj. Budno spremljamo novice, poslušamo vladne govorce in strokovnjake s področja zdravstva. Živimo v krču, kaj bo danes, jutri, pojutrišnjem... Kakšne bodo številke in nove omejitve. Ob poslušanju jutranjih poročil se pripeljem v službo, v enega od ljubljanskih DCA-jev. In takrat se vsak dan znova zavem, kakšen privilegij imam, da lahko delam, se učim in družim s starejšimi. Življenje je mnogo lažje, če se opremo na izkušnje starejših. Naša družba je bogatejša, ker ima vas, starejše, ki nam kažete pot. Tistim, ki jo želimo videti. In v DCA-jih želimo videti in slišati vaše izkušnje, vaše mnenje in vaše nasvete. Ker vas cenimo in spoštujemo, ker smo hvaležni, da ste.
V osnovno poslanstvo in vrednote programa DCA smo zapisali: Starejšim nuditi možnost aktivnega staranja, vseživljenjskega učenja, medgeneracijskega sodelovanja in druženja ter spodbujanje prostovoljstva. Ob tem se osredotočamo na starejšega človeka in njegovo najbližje okolje ne glede na njegov socialni, ekonomski in pravni status, spol, raso, veroizpoved, izobrazbo, invalidnost ali spolno usmerjenost. Ob tako pomembnem dnevu kot je danes, lahko z dvignjeno glavo in s ponosom rečem, da smo na pravi poti. Skupaj bomo še naprej ustvarjali možnosti in priložnosti za aktivno življenje vseh generacij. V DCA-jih se bomo še naprej družili, gibali in se učili. Skupaj bomo pokazali, da ste starejši enakovreden steber sodobne družbe in da si zaslužite takšno obravnavo.
Drage članice in člani, v DCA-jih je vsak dan, dan starejših.
Ostanimo zdravi.
Katja Krivec, strokovna vodja DCA
Vabljeni k branju poslanice, ki jo je ob dnevu starejših za Mestno zvezo upokojencev Ljubljana zapisal njen predsednik, gospod Marjan Sedmak.
V osnovno poslanstvo in vrednote programa DCA smo zapisali: Starejšim nuditi možnost aktivnega staranja, vseživljenjskega učenja, medgeneracijskega sodelovanja in druženja ter spodbujanje prostovoljstva. Ob tem se osredotočamo na starejšega človeka in njegovo najbližje okolje ne glede na njegov socialni, ekonomski in pravni status, spol, raso, veroizpoved, izobrazbo, invalidnost ali spolno usmerjenost. Ob tako pomembnem dnevu kot je danes, lahko z dvignjeno glavo in s ponosom rečem, da smo na pravi poti. Skupaj bomo še naprej ustvarjali možnosti in priložnosti za aktivno življenje vseh generacij. V DCA-jih se bomo še naprej družili, gibali in se učili. Skupaj bomo pokazali, da ste starejši enakovreden steber sodobne družbe in da si zaslužite takšno obravnavo.
Drage članice in člani, v DCA-jih je vsak dan, dan starejših.
Ostanimo zdravi.
Katja Krivec, strokovna vodja DCA
Vabljeni k branju poslanice, ki jo je ob dnevu starejših za Mestno zvezo upokojencev Ljubljana zapisal njen predsednik, gospod Marjan Sedmak.
POSLANICA
Mestne zveze upokojencev Ljubljana, OPZDU, ob mednarodnem dnevu starejših 1. oktobru
Štirinajstega decembra 1990 je Generalna skupščina OZN z resolucijo 45/106 1. oktober oklicala za mednarodni dan starejših. S tem je opozorila na hitro spreminjajočo se demografsko strukturo sodobnih družb in še zlasti na tisto njihovo značilnost, ki je starejši del prebivalstva odrivala v osamitev in geto. S tem je Generalna skupščina OZN povzela opozorila Dunajskega akcijskega načrta o staranju (1982), čigar nadaljevanje je Madridski akcijski načrt o staranju (8. – 12. april 2002). Prvo praznovanje mednarodnega dneva starejših se je tako odvijalo 1. oktobra 1991. In sicer s sporočilom, ki ostaja aktualno tudi v prihodnje: starejši so živi del družbe, so aktivni državljani, njihova usoda je prepletena z usodo vseh drugih generacij in ne glede na koledarsko starost in status še vedno prispevajo pomemben delež k blaginji in sožitju slovenske družbe.
Mestna zveza upokojencev Ljubljana, OPZDU, se je doslej in se bo v prihodnje zavzemala za utrjevanje temeljev socialne države, države blaginje in države medgeneracijskega sožitja, države, v kateri bodo odločevalci starejšim zagotavljali:
- dohodke, ki jim bodo omogočali živeti v dostojanstvu in ki bodo prepreka revščini v starosti;
- ukrepe, ki bodo v pomoč najbolj ranljivim ljudem ne glede na starost;
- socialne mreže, ki bodo zagotavljale njihovo vključenost v družbeno tkivo in okolje, spodbujale njihovo družbeno aktivnost ter preprečevale osamljenost in samoosamitev;
- dostopno, dosegljivo in kakovostno zdravstveno varstvo in dolgotrajno oskrbo;
- polno uživanje človekovih pravic;
- pravico do sodelovanja pri snovanju in uveljavljanju politik, ki zadevajo eksistenčna vprašanja starejših.
Slovenija po virih, ki jih namenja za oskrbo starejših, pomembno zaostaja za povprečjem drugih države OECD. Zaostaja tudi za povprečjem držav članic EU. Izhajajoč iz takšnih načelnih opredelitev pa ob trideseti obletnici mednarodnega dneva starejših ponovno postavljamo pred politične odločevalce zahteve, ki jih je formuliral že naš memorandum z dne 14. septembra 2019:
Izbruh pandemije pa nas opozarja tudi na dolžnost političnih odločevalcev, da pripravijo ustrezne podporne ukrepe, ki bodo tudi starejšo generacijo opolnomočili, da se vključi v vse bolj digitalizirano okolje ter po tej poti dopolnili dosedanja prizadevanja za preseganje osamljenosti, tiste bolezni 21. stoletja, ki ne tare samo starejše.
Za IO MZU Ljubljana, OPZDU
Marjan Sedmak, predsednik
Mestna zveza upokojencev Ljubljana, OPZDU, se je doslej in se bo v prihodnje zavzemala za utrjevanje temeljev socialne države, države blaginje in države medgeneracijskega sožitja, države, v kateri bodo odločevalci starejšim zagotavljali:
- dohodke, ki jim bodo omogočali živeti v dostojanstvu in ki bodo prepreka revščini v starosti;
- ukrepe, ki bodo v pomoč najbolj ranljivim ljudem ne glede na starost;
- socialne mreže, ki bodo zagotavljale njihovo vključenost v družbeno tkivo in okolje, spodbujale njihovo družbeno aktivnost ter preprečevale osamljenost in samoosamitev;
- dostopno, dosegljivo in kakovostno zdravstveno varstvo in dolgotrajno oskrbo;
- polno uživanje človekovih pravic;
- pravico do sodelovanja pri snovanju in uveljavljanju politik, ki zadevajo eksistenčna vprašanja starejših.
Slovenija po virih, ki jih namenja za oskrbo starejših, pomembno zaostaja za povprečjem drugih države OECD. Zaostaja tudi za povprečjem držav članic EU. Izhajajoč iz takšnih načelnih opredelitev pa ob trideseti obletnici mednarodnega dneva starejših ponovno postavljamo pred politične odločevalce zahteve, ki jih je formuliral že naš memorandum z dne 14. septembra 2019:
- vračanje k paritetnemu in solidarnostnemu financiranju pokojninskega in invalidskega zavarovanja;
- izboljšanje razmerja med povprečno plačo in povprečno pokojnino v prid slednji za najmanj šest odstotnih točk;
- dodatne ukrepe za preprečevanje revščine med starejšimi;
- sprejem Zakona o dolgotrajni oskrbi in zavarovanju zanjo, in sicer takšnega zavarovanja, ki bo solidarnostno in bo upravičencem dalo pravico do oskrbe, in sicer dejansko ter ne le na papirju;
- ukinitev dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja in vključitev tega zavarovanja v obvezno zdravstveno zavarovanje na način, ki ne bo izpodjedal solidarnostnega sistema tega zavarovanja ter neutemeljeno in brez argumentov razbremenjeval dohodkovno privilegirane sloje.
Izbruh pandemije pa nas opozarja tudi na dolžnost političnih odločevalcev, da pripravijo ustrezne podporne ukrepe, ki bodo tudi starejšo generacijo opolnomočili, da se vključi v vse bolj digitalizirano okolje ter po tej poti dopolnili dosedanja prizadevanja za preseganje osamljenosti, tiste bolezni 21. stoletja, ki ne tare samo starejše.
Za IO MZU Ljubljana, OPZDU
Marjan Sedmak, predsednik
