This page could not be found!
We are sorry. But the page you are looking for is not available.
Perhaps you can try a new search.
We are sorry. But the page you are looking for is not available.
Perhaps you can try a new search.
28. marca 2024, DCA Rudnik
V želji po osvajanju novih znanj in spoznavanju znanih ljudi v popolnoma vsakdanjem okolju, smo v svojo sredo povabili bivšega predsednika države Boruta Pahorja. Povabili smo ga, da nam predstavi svojo prvo knjigo. Knjigo, ki je v bistvu priročnik za vse, ki si želijo vstopiti v politiko ali jo zgolj nekoliko bolj razumeti. Hkrati pa je to knjiga, ki nagovarja k potrpežljivosti, k komunikaciji primerni položaju in zrelosti odrasle osebe, komunikaciji, ki vključuje in ne izključuje, ki povezuje in vzbuja zaupanje.
Ob izjemni sposobnosti moderiranja je pogovor z Borutom Pahorjem vodil naš prostovoljec Borut Hrovatin. Popeljala pa sta nas preko različnih izkušenj, ki so nastale ob spoznavanju in sodelovanju drugih državnih voditeljev, reševanju mejnih vprašanj in drugih izzivov.
20. marca 2024
Poslušati predavanje dr. Davida Movrina** je bilo, kot bi se pred nami odvijala kriminalka, lepo postopoma nam je odkrival tančice skrivnosti branja zvitkov, najdenih v vili v Herkulaneju, antičnem rimskem mestu, ki ga je pokopal vulkanski prah Vezuvovega izbruha davnega leta 79. Spoznavali smo postopke branja zoglenelih zvitkov, prekrhkih, da bi jih mogli hitro razviti in prebrati. Izvedeli smo, kako so mladi raziskovalci s pomočjo umetne inteligence uspeli prebrati odlomek doslej neznane filozofske razprave, ne da bi zvitek fizično razvili.
Del tega lahko preberemo v Movrinovem članku na https://www.delo.si/sobotna-priloga/skrivnost-anticnih-zvitkov-iz-herkulaneja/.
GRATIAS MAXIMAS AGIMUS*** za obisk in odlično predavanje. Že zdaj se veselimo naslednje priložnosti.
*vila papirov v Herkulaneju
**Dr. David Movrin je klasični filolog in profesor na Oddelku za klasično filologijo Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani.
***najlepša hvala
18. in 22. marca 2024
DSO Vič-Rudnik, enoti Kolezija in Bokalce
Pevski zbor Livada, ki v okviru DCA Tržaška deluje že od leta 2011 ima za seboj pester teden. Svoje tone radosti in topline so se odločili deliti s širšo skupnostjo in stanovalcem DSO Vič-Rudnik polepšati dan. 18. marca so nastopili v enoti Kolezija, 22. marca pa v enoti Bokalce. Njihov vsakotedenski trud in vaje pod vodstvom prostovoljke Jožice Volk so bili poplačani z nasmehi in dobrim razpoloženjem stanovalcev DSO. Ti so se z veseljem pridružili petju repertoarja, ki odseva bogato dediščino ljudskega petja in se prepleta z zgodbami, tradicijo in koreninami naše kulture. Verjamemo, da so bili vsi prisotni hvaležni za omenjeno izkušnjo.
20. marca 2024, DCA Puhova
Likovniki, ki ustvarjajo pod mentorstvom Ane Baucar Miklič, so pripravili razstavo z naslovom Ustvarjalni koktajl trenutkov.
Otvoritev so popestrili nadarjeni mladi glasbeniki iz GŠ Franca Šturma, ki obiskujejo pouk klarineta pri prof. Tomažu Kolar. V zasedbi Kvartet klarinetov so nas glasbeno razvajali Brina, Mia, Tilen in Erik. Popeljali so nas skozi različne zvrsti, z vrhunskim nastopom so nas navdušili in nam polepšali prvi pomladni dan.
Hvala likovnikom, nastopajočim in mentorjema, da ste se odzvali na povabilo, lepo smo se imeli v vaši družbi.
13. marec 2024, DCA Tržaška
DCA Tržaška je ponovno gostil medicinsko sestro Karmen Seljak iz Centra za krepitev zdravja Vič-Rudnik (ZDL), ki je izvedla predavanje o spanju. Tekom predavanja nas je seznanila s tem, kaj ovira naš spanec, kaj je tisto ključno za kakovosten spanec in kako na spanje vplivajo naši hormoni. Ob koncu pa smo imeli možnost izvedeti tudi nekaj koristnih priporočil za zdrav spanec, ki si jih lahko preberete na priloženi sliki. Pri premagovanju težav s spanjem nam lahko pomagajo: mišično sproščanje, dihalne vaje, vodene vizualizacije, ipd.. Veseli nas, da ste se odzvali na predavanje in vam želimo čim bolj miren in kakovosten spanec. Do prihodnjič.
18. marca 2024, DCA Rudnik
12. marca 2024
Vandrovčki smo se tokrat podali v Litijo. Litija je prvič omenjena kot majhna vas leta 1145. Kot trg se omenja leta 1386. Mestne pravice je dobila leta 1952. Litija leži v zahodnem delu Posavskega hribovja. Litijsko kotlino obkroža Litijsko (Zasavsko) hribovje. Šli smo v rudnik Sitarjevec. Dviga se nad Litijo. Sodi med največja in zelo bogata rudna nahajališča v Sloveniji. Bili smo tudi v Mestnem muzeju. Pogledali smo stalne muzejske zbirke, ki pričajo o pestri zgodovini rudarskega, železniškega in rečnega mesta.
Zapis in foto Barbara Kregar
20. februarja 2024
V tednu mednarodnega dneva turističnih vodnikov (tj. 21. 2.) so se odvijali številni brezplačni, promocijski ogledi. V sodelovanju s turistično vodnico Lariso Skalerič so se člani DCA udeležili vodenja po ljubljanskih mostovih. Ob sprehodu ob Ljubljanici so spoznavali njihovo zgodovino, lepoto, trdnost, umetniške stile, zgodbe in anekdote. Preko zanimivega in poučnega ogleda so udeleženci lahko spoznali, da je naša prestolnica tudi mesto mostov, simbol povezovanja, premagovanja različnih meja in zaupanja.
15. februarja 2024
Ples je vsekakor univerzalna oblika človeškega gibanja. V zgodnji dobi ples vpliva na otrokov celostni razvoj, v odraslosti vsestransko bogati človeka in uravnoveša organizem, v zrelih letih pa ohranja človeško kognicijo, fleksibilnost, koordinacijo in ne nazadnje socialno življenje. Če vse podpremo še z energijo skupine, so koristi in učinki še toliko močnejši.
Tretji četrtek v letošnjem februarju je ponudil drugačno obliko aktivne gibalne izkušnje za starejše – plesno-gibalno delavnico, ki temelji na elementih in tehnikah umetnostne terapije.
Plesna improvizacija, nebesedna komunikacija in gibalni dialog so nudili udeležencem orodje za integracijo telesne, mentalne, čustvene in socialne dimenzije vsakega posameznika oz. posameznice, ozaveščanje in sprejemanje sebe hkrati s kreativnostjo in skupnim soustvarjanjem celote enkratnega srečanja.
Specialistka pomoči z umetnostjo je v dnevni center aktivnosti za starejše na Gosposvetski 4 v Ljubljani vpeljala terapevtski vidik plesa. S strokovno podporo, preko plesa in izražanja s telesom, glasbe, ob pomoči primernih pripomočkov, v sproščenem in varnem okolju, udeleženci lahko stopijo na pot osebne rasti, izboljšanja zavedanja svojega telesa, samospoštovanja in socialne integracije ter s tem pridobivanja boljšega psihičnega in telesnega zdravja.
Ustvarjali smo nepozabno izkušnjo in nekaj neprecenljivega zase, za svoje telo, se sprostili in napolnili z energijo. Nenazadnje vse to zvišuje kakovost življenja in bogati vrednostni sistem v tretjem življenjskem obdobju.
Dogodek je bil eden izmed mnogih v sklopu letošnjega praznovanja dvajset let obstoja in delovanja Slovenskega združenja umetnostnih terapevtov (SZUT).
Neva Kralj, plesna pedagoginja
12. februarja 2024
Bilo je mirno ponedeljkovo jutro, deževje, ki je nekaj dni prej grozilo, da bo pokvarilo dan, je ostalo kot spomin v obliki nekaj temnejših oblakov na nebu. A vendar ni bilo navadno jutro – bil je Pustni ponedeljek in poln avtobus maškar iz DCA Ljubljana se je skoraj točno odpeljal proti Ptuju. Pred nami je bil zanimiv program, dogovorjeni ogledi in doživetja, na katera smo prihajali skoraj točno z nekaj zamude, a to ni pokvarilo našega dobrega razpoloženja.
Kombinacija srčnih ljudi, ki so nas sprejeli kamorkoli smo prišli in srčnih ljudi, ki so sestavljali skupino je bila najboljši recept za nepozabno lep in doživet dan.
Dan pred Prešernovim dnevom so člani dramske skupine DCA Božekako gostovali v lepi dvorani Psihiatrične klinike v Ljubljani. Dvorana je bila zasedene do zadnjega kotička. Občinstvo so navdušili s “Snubačem” ruskega pisatelja in dramatika Antona Pavloviča Čehova. Šala, v kateri hipohondrični sosed pride snubit posestnikovo hčer, ona pa se prepira z njim o lastništvu mejnih travnikov in o odlikah svojega psa. Gledalci so s svojim ploskanjem nagradili igralce, zapeli še Prešernovo Zdravljico nato pa, odšli vsak svojo pot. Dan pred kulturnim praznikom je bil tako izpolnjen.
24. januarja 2024
Po Novem letu smo se Vandrovčki spet odpravili na potep, v Kranj, kjer smo si ogledali Kranjske rove pod mestnim jedrom. Zbrali smo se na železniški postaji in veseli nadaljevali pot z vlakom v Kranj.
Kranjske rove so začeli graditi leta 1939, ker pa jim je vmes zmanjkalo denarja so le te končali šele leta 1944. Rove sta gradili dve znani gradbeni podjetji: Slavec in Josip Dedek. Zgradili so jih v 6 mesecih in vstop v rove je možen iz štirih strani. V rovih pod vodnjakom v mestnem jedru manjka betona, ker ga je takrat ravno zmanjkalo in jih niso mogli dokončati, naprej pa je spet vse v betonu, po katerem smo videli tudi male kapnike. Ti rovi bi lahko bili tudi zaklonišče v zdajšnjem času, če bi prišlo do take situacije. Na koncu ogleda smo se zbrali v majhni sobi, kjer nam je vodička predstavila, kako je bilo v času vojne, leta 1944. Po končanem ogledu smo se veseli in zadovoljni sprehodili še po mestnem jedru obsijanem s soncem, kasneje pa se polni novih doživetij vrnili proti Ljubljani.
27. januarja 2024, Arena Stožice
25. januarja 2024, DCA Zalog
V DCA Zalog smo v sklopu pogovorne skupine gostili strokovni delavki iz Centra za krepitev zdravja Moste Polje. Izvedeli smo marsikaj novega o maščobah v krvi in zdravi prehrani. Vsekakor se bomo z njunimi nasveti lažje držali naših novoletnih zaobljub 🙂 Zahvaljujemo se CKZ Moste Polje za sodelovanje in se veselimo novih predavanj.
Pohodniška skupina Hitri polžki iz DCA prehodila pot do Francoske kapelice na Škofljici
16. januarja 2024
Ena luštkana skupina nas je prehodila del Svarunove poti na Škofljici. Ob poti smo se spustili do obrambnega jarka, kjer je 12. septembra 1813 avstrijska vojska pod vodstvom polkovnika Milutinovića premagala številčno močnejše francoske enote. Vodil jih je Napoleonov posvojenec podkralj Eugene de Beauhamais. V tem obrambnem jarku, ki je še dobro ohranjen s tistega časa, so bile najdene krogle, kresila, gumbi in še nekaj drugih stvari. Mi smo nadaljevali pot do Francoske kapelice, ki je bila postavljena v spomin na bitko, ki je potekala med Šmarjem Sap in Škofljico. S tem smo obudili čas Ilirskih provinc. Po krajšem postanku smo z našo hojo nadaljevali nad Glinkom, si vmes sredi gozda privoščili malico in se spustili do Gumnišča. Doživeli smo prijetno presenečenje s strani predsednice DU Škofljica (pot nas je vodila prav mimo njih) s postreženimi domačimi antigripini. Prepričan sem, da so imeli obveščevalce, kdaj pridemo mimo. Nadaljevanje poti je potekalo do zadnjega osamelca na vzhodni strani ljubljanskega barja – Gumniškega vrha – visokega ravno za prestopno leto 366 m. Spustili smo se mimo CUDV Dolfke Boštjančič – Dom Škofljica in kmalu prispeli v eno ravninsko ulico imenovano Klanec. Zopet nas je čakalo presenečenje in to ne samo v obliki kavice, ampak prave malice. Ja naša članica Dragica je poskrbela za to, da bi še kar ostali pri njih. Do avtobusne postaje nas je pot vodila mimo Ruskovega kozolca, kjer ja domačin Marjan Čučkin pripravljal drva. Povedal sem že zjutraj, da ima pod kozolcem repliko najstarejšega 5200 let starega kolesa na svetu, ki je bil leta 2002 najdeno na ljubljanskem barju blizu Vrhnike. Marjan se nam je takoj ponudil, da nam kaj več pove o najdbi in predvsem izdelavi replike. Njegovo razlago smo požirali z očmi in se dogovorili, da se enkrat spomladi vidimo, kjer nam bo še podrobneje vse povedal, razkazal orodje, s katerim je bilo kolo izdelano in tudi predvajal filmček o tej izdelavi. Original najdenega kolesa je sicer restavriran in razstavljen v Mestnem muzeju Ljubljana. Resnično smo danes v občini Škofljica veliko doživeli in preživeli en lep s soncem obsijan zimski dan.
Zapisal Franci Hrastar, prostovoljec in član DCA
Malo pred Božičem in Novim letom nas je pot zanesla na Božični izlet v Vipavsko dolino. Ogledali in sprehodili smo se skozi Vipavo, ki je bila s svojimi številnimi mostovi tudi prizorišče snemanja serije »Najini mostovi«. Ogled Vipave smo zaključili v Vinogradniškem muzeju in pred nadaljevanjem v Ajdovščino naredili še kratek postanek pri egipčanskih sarkofagih starih več kot 4500 let. V Ajdovščini smo se sprehodili do Izvira Hublja, kjer smo imeli nekaj časa za pavzo in fotografiranje. Z nami se je slikal celo sam Božiček, ki je tokrat pustil jelenčke doma. Prisluženo kosilo smo jedli na obrobju mesta. Okrepčani smo se podali še v Vipavski Križ, kjer smo imeli možnost občudovati razstavo jaslic v praznično okrašeni srednjeveški utrdbi. Voden ogled Vipavskega Križa smo zaključili v Grajski kleti ob kozarčku avtohtonega vipavskega vina Zelen in življenjski pridigi Svetokriškega. V Ljubljano smo se s prijetnimi občutki in lepimi vtisi vrnili zvečer.
12. decembra 2023
11. decembra 2023
V duhu medgeneracijskega sodelovanja so se članice DCA Kunaverjeva v ponedeljek, 11. 12. 2023, podale na Zavod MISSS. Z namenom deljenja svojih izkušenj in spretnosti na področju kvačkanja in pletenja, so se skupaj z otroki lotile ustvarjanja zimskih kapic iz volne. Skozi pogovor je prihajalo do medsebojnega povezovanja, prav tako pa se je pokazala priložnost za skupno delo, učenje in izmenjavo dragocenih izkušenj. Vse zahvale gredo našim srčnim ustvarjalkam Aci, Cvetki, Hedviki in Maji, ki so poskrbele za prijetno in ustvarjalno vzdušje.
7. decembra 2023, DCA Rudnik
29. novembra 2023
V sredo smo se Vandrovčki odpravili z vlakom v Ilirsko Bistrico. Pričakal nas je prijeten vodič, ki nam je razkazal Bistrico in njene značilnosti. Mesto leži na severnem robu ilirskobistriške kotline, ki je nastala na robu fosilnega plazu ob vznožju Snežnika. Na eni strani so Brkini, na drugi strani pa Snežnik, proti jugu pa meja s Hrvaško omogoča spust do Opatije in naprej. Najprej smo si ogledali Hrib svobode, na katerem sta tank in top – oba obrnjena proti Trstu. Tu je bil tudi čudovit pogled na dve cerkvi, Sv. Petra in sv. Jurija ter na čudovit grad v katerem se nahaja muzej. Nato smo šli na ogled mestnega parka v katerem so posajena različna tropska drevesa zasajena s strani znanega gozdarja. V parku je tudi čudoviti kamniti vhod, ki so ga pripeljali iz Lokev na Krasu. Tu se je rodil slikar Franc Pavlovec. Imajo pa tudi kipe Dragotina Ketteja, ki jih je izdelal kipar Janez Lenassi. Poznani so bili po žagarstvu, mlinarstvu in trgovini, tako da smo si ogledali staro žago in mlin, pred tem pa tudi čevljarsko sobo polno starih strojev in izdelkov. Nadalje smo si ogledali še Čebelarski muzej. Čudovite stvari- panjske končnice, panji ter njihova primerjava med čebeljim in osjim. Neverjetno pa je, da pod starim mestnim jedrom teče reka Bistrica, čudovito čista in še posebej zanimivo je, da v njej gojijo ribe. Po ogledu smo se dobre volje in polni vtisov vrnili v Ljubljano. Spremljal nas je čudovit topel in sončen dan v tem zimskem mesecu.
1. decembra 2023
V kulturni dvorani Centra Zalog smo tudi letos gostili že tradicionalno Srečanje kulturnih skupin DCA Ljubljana, Toti DCA Maribor in CDA Koper. Dnevni centri smo združili moči in se na skupnem dogodku predstavili s kulturnimi skupinami, ki delujejo znotraj posameznega centra. Toti DCA Maribor so zastopale članice literarne skupineVsaka beseda je lahko pesem ali roman, članice Dramske skupine CDA Koper so nas nasmejale s predstavo ” V ambulanti”, za DCA Ljubljana pa so nastopili Rudi Volk z deklamacijo Menartovega Loga in Pevski zbor DCAdur z spremljavo mladega harmonikarja Gašperja Štajnarja. Po prireditvi in manjši pogostitvi smo se predali tudi plesnim ritmom in naredili pravo žurko. Letošnja prireditev je potekala pod geslom “Gradimo mostove prijateljstva”, umetnost nas združuje in povezuje, petkova prireditev pa je dokaz kako čudovite stvari lahko ustvarimo s sodelovanjem in medsebojnim spoštovanjem.
22. novembra 2023
Ogledali smo si razstavo desetih naših pisnih virov, uvrščenih na UNESCov seznam kulturne dediščine.
Navdušil nas je zemljevid Istre Pietra Coppe in pretresel taboriščni tarok Borisa Kobeta. Ohranjenost tristo let starega herbarija je neverjetna, sploh planika v njem je po vseh teh letih še vedno presenetljivo lepa. Zanimivo je v živo videti Trubarjevo korespondenco in Dalmatinovo Biblijo …
Vsega vam pa ne izdamo – pojdite pogledat, čas imate do Ta veselega dne kulture (tj. 3. dec. 2023). Res toplo priporočamo!
Zapis in fotografije: člani slovenističnega in latinskih krožkov (s prostovoljko Živo)
16. novembra 2011 je DCA Tržaška odprl svoja vrata. Letos smo torej praznovali že 12. obletnico delovanja, skupnega ustvarjanja, učenja, druženja, smeha in povezovanja. Ob bogato obloženih mizah smo se najprej prepustili petju pevskega zbora Livada, ki nam je z venčkom ljudskih pesmi dvignil rojstnodnevno razpoloženje. Nato smo si vzeli čas, da smo malo poklepetali ter se spomnili vrednot in smernic delovanja naših centrov. Vsi prisotni so bili povabljeni, da svoje aktivno sodelovanje pri delovanju našega centra okrepijo tudi preko oddaje mnenj, pohval, predlogov, kritik v za to namenjene škatle. Popoldansko druženje, ki se je zavleklo v večer, smo zaključili ob petju in prijetni zabavi z glasbeno gostjo Natalijo Krulec. Hvala vam za vsak trenutek, ki ste ga preživeli z nami in za vse, kar ste ustvarili skupaj z nami. Posebna pohvala in zahvala gre vsem, ki ste pomagali pripraviti to praznovanje ali ste kakorkoli prispevali k njemu. Hvala vam, da ste prišli in da ste del naše zgodbe. In hvala vam vsem, ker s svojo odprtostjo omogočate, da vsakdo, ki pride k nam, najde svojo aktivnost, svoj prostor, prijateljstvo in sprejetje. To naj bo naša skupna zaveza in naša skupna pot tudi v nadalje.
DCA Kunaverjeva, 16. novembra 2023
V četrtek, 16. 11., so nas obiskali otroci iz vrtca v Kosezah. Skupaj smo izdelovali okraske za okrasitev našega centra ob prihajajočih novoletnih praznikih. Otroci so bili dobrovoljni in ustvarjalni. Naše gospe pa zelo vesele družbe otrok. Medgeneracijsko smo ustvarili lepe izdelke, otroci pa so čas popestrili tudi z deklamacijo. Ni manjkalo niti telovadbe. Hvala našim srčnim ustvarjalkam Cvetki, Aci, Maji in Hedviki, telovadki Milici ter študentki Špeli, ki so poskrbele za prijetno in ustvarjalno vzdušje.
S koncem oktobra smo ljubitelji tenisa v DCA končali sezono 2023 na prostem. V sezoni 2023 smo skupaj zbrali 45 igralnih in vadbenih dni.
Vadba in igranje tenisa članov DCA Ljubljana je bila razdeljena v dve skupine: začetna in tisto z več teniškimi izkušnjami. Čas igranja oz. vadbe za eno skupino je trajal najmanj 2 ure in pol. Skupno je v obeh skupinah sodelovalo 18 članov DCA. V povprečju je bil obisk med 12 in 14.
Zaradi velikega števila igralcev smo organizirali igro na 4 gene in to v dvojicah, s tem se je izmenjevalo večje število igralcev na igrišču.
Da nebo med zimskim časom izgubili stik s tenisom in bi s tem zmanjšali fizične in druge vitalne funkcije smo se odločili za igranje pod balonom.
Na teniškem igrišču v Mateni se ljubitelji tenisa v DCA Ljubljana vidimo v začetku maja 2024.
Jakob, prostovoljec in član DCA
8. novembra 2023
V sredo smo se Vandrovčki po krajšem premoru spet podali na izlet. Tokrat smo šli z primestnim avtobusom do Vrhnike, kjer nas je pričakal pravi pravcati Cankar. Ves nasmejan, kljub oblačnemu vremenu, nas je popeljal naprej po Vrhniki do spomenika Ivana Cankarja v sedečem položaju. Pogledali smo si njegovo Enajsto šolo pod mostom Ljubljanice, nato pa tudi mesto, kjer je bila včasih železniška postaja na Vrhniki. Po krajšem sprehodu smo prišli do Cankarjeve hiše, v kateri najdemo res lepo ohranjeno pohištvo, Cankarjeve rokopise, knjige in izdane črtice, Erotiko itd….
Naprej nas je pot peljala do cerkve nad njegovo hišo, pri kateri nam je vodič čudovito opisal zgodovino in življenje Vrhničanov v Cankarjevih letih. Pot smo nadaljevali po hribu navzdol do naslednje cerkve Petra in Pavla, vse do pokopališča, kjer je pokopana Cankarjeva mati. Nadaljevali smo še k izviru Ljubljanice(Močilnik). Od tam dalje pa smo krožno pot zaključili pri njegovi galeriji v centru Vrhnike. Tu nas je že pričakalo sonce. Utrujeni vendar veseli in zadovoljni smo se odpravili proti avtobusu. Nekateri so odšli takoj domov, nekaj pa se nas je s “Cankarjem” vrnilo nazaj do njegove hiše, kjer se nahaja ena od najboljših slaščičarn poznana po dobrih kremšnitah, velikih krofih in sladoledu. Vandrovčki so si zaslužili prav posebno pohvalo, saj zmorejo veliko več hoje kot nekaj metrov. Kljub svojim letom so nadvse korajžni. Bravo!
8. novembra 2023
Letošnje leto smo DCA-jevci Martinovali na kmetiji Šenveter v Slovenskih goricah v kraju Dražen Vrh. Kar za cel avtobus nas je bilo.
V jutranjih urah smo se zbrali v parku Tivoli, počakali na avtobus, ki nas je popeljal mimo Celja, Maribora tja do Lenarta, kjer smo zapustili avtocesto, in se odpeljali v Slovenske gorice, ki so mimogrede gričevje v severovzhodni Sloveniji s površino okrog 1017 km2 . Vstavili smo se v kraj Dražen Vrh in obiskali kmetijo Šenveter. Tu nas je čakal dober zajtrk s tremi vrstami namaza, čajem domačim kruhom in kavo. V spremstvu vodnika smo obiskali Methansovo hišo, ki je danes muzej, gospodar hiše nas je s svojimi zgodbami popeljal skozi zgodovino kraja še posebno hiše. Tudi kraj Sveta Ana smo si ogledali, spoznali zgodovino vinogradništva, poskusili nekaj vrst vin in drugih dobrot. Sledil je še ogled kraja, vaške lipe, razgledne točke in stare zobozdravniške ambulante.
Po dolini reke Ščavnice smo se peljali do lovske koče, tu nas je čakala Martinova pojedina, glasba in veseljačenje.
Rahlo utrujeni, smo se vrnili na avtobus, ki nas je varno popeljal domov do Ljubljane.
Zapis in foto: Branka Lopič
7. novembra, 2023
6. oktober, 2023
V petek, 6. okt. 2023, nas je pred Mestnim muzejem sprejel David in nas odpeljal v klet, kjer smo si ogledali ostanek rimske ceste in kloake. Potem pa smo se sprehodili po Emoni od Emonske hiše na Mirju mimo rimskega obzidja (še vedno na Mirju) preko foruma do Zgodnjekrščanskega svetišča, kjer smo se od potrpežljivega in prijaznega vodiča poslovile in se sprehodile do kave v dnevni sobi. Ob srkanju kave smo tako prijetno klepetale, da smo skoraj pozabile oditi nazaj v muzej, kjer smo si nameravale ogledati še zakladnico in stalno razstavo. A smo se pravočasno zmigale in uživale še v zadnjem delu čudovito polne emonske dogodivščine.
Zapisale in fotografirale udeleženke sprehoda
4. oktober 2023
4. oktobra 2023 smo se na arheološkem vrtu* zbrali ob ognju. Zakaj? Imeli smo vsaj tri razloge.
Prvič, zeblo nas je.
Drugič. Slišali smo, da so v davnih časih, že pred 2000 leti, poznali ogenj in kuhanje.
In tretjič: Ker smo bili lačni. Pa to ni bila navadna lakota – to je bila lakota po rimski hrani. Kajti brbončice so še zelo dobro pomnile okuse, ki smo si jih s Polono Janežič pričarali pomladi leta 2022. Ampak na kuhanje rimske hrane moraš priti sit!
Torej … Zbrali smo se ob ognju, zavihali rokave in se lotili dela – smo imeli kaj delati: olupi kostanj; zamesi libum; zreži in sesekljaj neskončne količine zelenjave; nafilaj blitvine čolničke; prepraži čebulo; speci piščanca; stri zelišča … (vsega pa vseeno ne izdamo). In zdaj vemo, zakaj so imeli Rimljani toliko sužnjev – ker te lahko pobere od samega rezanja in sekljanja in skrbi za ogenj.
Polona nas je prijetno presenetila z novimi, še zanimivejšimi recepti, zbranimi v lični knjižici. In prav vsaka od jedi je bila slastna! Zreli smo za novo lekcijo. 🙂
Dan je bil lep: vreme ravno pravšnje, ogenj topel, družba prijetna, mentorica odlična – kar preverite slike.
Zapisali udeleženci delavnice
*Oddelek za arheologijo Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani, Zavetiška 5
18. oktobra 2023
17. oktobra 2023
16. oktobra 2023
»DCA… moj novi dragi dom. Vse sem našla: gozd, naravno okolje, prijateljice, druženje, dobro voljo, telovadbo….Klepeti zdravi….Vse kar potrebujemo.«
Za nami je enkratno praznovanje 10. rojstnega dne našega centra – centra DCA Rudnik. Kot deset-letniki si privoščili, biti nekoliko otročji, svojeglavi, saj smo na pragu najstništva in melanholični kot pritiče našim generacijam. Veseli me, da smo praznovali v krogu prijateljev in da smo se v programu, ki smo ga za pripravili, povezali z mladimi, malo manj mladimi, znanimi in tistimi, ki to nekoč še bodo, vsem pa je bilo skupno dobro srce in prešeren nasmeh. Pripravili smo tudi tri razstave: slikarska razstava umetnikov pod vodstvom prostovoljca Milana Šubica, razstava mandal risark pod vodstvom prostovoljke Bernarde Lebar in razstava kvačkanih izdelkov gospe Ljubinke Drino.
Nastopajoči: Skupina Glasbenih uric pod vodstvom Olge Weissbacher, recitatorji: Antonija Hladnik, Jožica Šubic, Zdenka Pernarčič in Drago Cencič, Pevski zbor DCAdur ob spremljavi Tria Klas, ter gostje iz Glasbene šole Rakovnik, Stiški kvartet in ena in edina Nina Pušlar, ter obiskovalci smo se povezali v eno bogato kulturno druženje, ki smo ga zaključili s pesmijo: Prijatelji, ostanimo prijatelji.
Prvih deset let je za nami, gremo naproti naslednjim desetim in se veselimo novih poznanstev, novih projektov, novih sodelovanj, novih izzivov, z roko v roko s starimi obrazi, znanci in prijatelji. Hvala vsakemu posebej in vsem skupaj, da soustvarjamo skupne zgodbe in spomine.
»Ti ljubljanski centri DCA so pravi balzam za dušo, kjer najdem sprostitev, se napolnim z energijo, ki jo sevajo zaposlene in udeleženci dogodkov. »
11. oktobra 2023
V sredo se je večja skupina Vandrovčkov odpravila na izlet z vlakom v Ribnico. Bilo je megleno jutro, ki pa se je kmalu spremenilo v sončen dan. Vodička nas je pričakala na železniški postaji. Po kavici smo se odpravili po mestnem jedru Ribnice. Male in Velike gore zjutraj nismo videli, do odhoda v Ljubljano pa je bilo videti obe. Vodička nam je pokazala hišo, v kateri je Prešeren stanoval, ko je dobil prvo službo v Ribnici. Nato smo se odpravili do Štefanove cerkve z dvema zvonikoma, ki sta delo Jožeta Plečnika. Pot nas je peljala še čez kamniti most do Ribniškega gradu, kjer se nahaja čudovit park z obeležji zaslužnim rojakom. Danes je tu prostor dobila forma viva, letno gledališče, v gradu pa se nahaja muzej in pa poročna dvorana. V stolpu je postavljena stalna razstava o čarovništvu: “Boj krvavi zoper čarovniško zalego”. Posvečena je 300-letnici spomina na čarovništvo v Sloveniji. Po tem groznem prikazu kaj so počeli z čarovnicami, smo si ogledali še čudovit Rokodelski center, kjer so izvajali delavnico izdelave košar, košev, zobotrebcev, lončarskih stvari. Zunaj so bile stojnice z suho robo, ročno izdelane rožice, lončarske stvari … V notranjosti je tudi trgovina z ročno izdelanimi izdelki. Nekaj stvari smo si tudi kupili za domov. V lepem, sončnem in seveda toplem dnevu smo končali izlet in se z modernim, modrim vlakom odpravili nazaj v Ljubljano.
5. oktobra 2023
Ta četrtek je bila za kolesarje DCA posebej prazničen, saj je starosta med kolesarji DCA Egon praznoval 80 letnico. Na zbirnem mestu se nas je zbralo rekordnih 22 kolesarjev. Iz zbirnega mesta LPP smo se podali v Škofjeloško hribovje v Gorenjo Žetino pod Blegošem, ki leži na nadmorski višini 925 m.
Potek poti je bil: Lj. Šiška – Dvor – Stanežiče – Medno – Medvode – Vaše – Goričane – Sora – Draga – Gosteče – Pungert – Hosta – Škofja Loka – Podpulfrca – Zminec – Brode – Log – Na Logu – Poljane – Volča – Javorje – Murave – Dolenja Žetina – Gorenja Žetina in nazaj preko Škofjeloškega hribovja v Selško dolino.
Slavnostno kosilo, kjer nas je Egon počastil s kosilom smo imeli na Kmetiji odprtih vrat Andrejon. Za dobro vzdušje je po koncu kosila poskrbel harmonikar.
Dobro podprti in razpoloženi smo se podali čez Škofjeloško hribovje na cesto Selške doline, ki pelje proti Škofji Loki. V Ljubljano smo prikolesarili ob pol šestih popoldne.
Prevozili smo dobrih 80 km in premagali 1100 višinskih metrov.
Jakob, prostovoljec in član DCA
DCA Vandrovčki smo se v sredo z vlakom odpravili v Krško. Tam nas je sprejela prijetna vodička, ki nas je popeljala po Mestnem muzeju. Povedala nam je, da je Krško eno izmed največjih mest v Posavju in da je bilo sestavljeno iz dveh mest Videm-Krško, danes pa ostaja samo Krško. Pol se ga nahaja na Štajerski strani, druga polovica pa na Dolenjski, razmejuje pa ju reka med njima. Mestni muzej je sestavljen iz treh hiš. V neposredni bližini je tudi spomenik Janeza Vajkard Valvasorja, župnijska cerkev Janeza Evangelista in cerkev Sv. Duha (danes Galerija). V Mestnem muzeju imajo stalne in občasne zbirke, ki predstavljajo pomembne dogodke in znamenite Krčane, ki so vseskozi živeli ali delovali v Krškem. Predstavljen je seveda bil Janez Vajkard Valvasor, njegove knjige prevoda Slave Vojvodine Kranjske ter razni predmeti, ki označujejo življenje v njegovem času. Posebej je vodička poudarila tudi gospo Josephino Hočevar, ki ni imela otrok in je nekaj časa delovala v Radovljici, kasneje pa je prišla živeti v Krško, kateremu je podarila tudi vse svoje bogastvo. Seznanili smo se tudi z akademskim slikarjem in kiparjem Vladimirjem Štovičkom z obsežnim opusom kipov, medalj… Ogledali smo si tudi sobe namenjene športnikom Krškega, njihovi 100 letnici ipd.. Nato smo si pogledali cerkev sv. Duha, ki je bila leta 1939 odposvečena in predana muzejskemu društvu. Danes je notri galerija. Nato smo se ustavili še v Mencingerjevi hiši, kjer je čudovito predstavljeno življenje v njegovem času. To je najstarejša zidana hiša in Mencinger je živel v njej s številno družino. Na koncu pa smo si ogledali še veličastno Valvasorjevo knjižnico: zelo moderna stoji v bližini Kapucinskega samostana v katerem je del starejše knjižnice. Ta nova Valvasorjeva knjižnica je sodelovala v izboru za knjižnico leta v svetovnem merilu in se v Rotterdamu uvrstila med prve štiri. Knjižnico so nam razkazali, nato pa smo se odpravili peš do železniške postaje. Kolikor nam je čas dopuščal smo se ustavili na eni kavici, pojedli še malico iz nahrbtnika in se dobre volje ter malce utrujeni odpeljali nazaj v Ljubljano.
Spisala Marjetka Rotar
3. oktobra 2023
Odločitev, da se bomo podajali bolj na sprehode, je seveda prisiljena zaradi moje nesposobnosti hoje na daljših turah. Seveda bi tudi sam, kot večina pohodnikov v DCA Ljubljana, te lepe dni raje izkoristil na pohodih kje više v gorah – pač, ne gre. Naš tokratni cilj je bil najljubši hribček severno od Ljubljane. Na Goro smo se podali iz Šmartnega in z nekaj logističnimi težavami kar hitro zakorakali po prijetnih poteh. Že na parkirišču sta dve Idrijčanki tavali in tarnali kot dve izgubljeni duši. Izrazili sta željo, da se nam pridružita, a ker smo zaprta skupina, sem rekel da ne. Bomo pa za vami hodile….Pa sem ju povabil poleg in hodili smo družno, kot se za prave planinske prijatelje spodobi.
Izbral sem si Partizansko stezo in kar pozabil sem, da je to pravzaprav kar zahtevna pot. Še pred strmim vzponom smo delček poti hodili po Poti svobode, katera sicer obkroži Šmarno Goro. Takoj z nje smo korajžno zagrizli v strmino, malce plezali, tudi brez pomoči ni šlo. Še kužek Voyo ni mogel nekatere dele skalovja sam preplezati! A brez panike, veseli, nasmejani in prepoteni kot miške smo v dobri uri dosegli vrh. Osvežitev, malica, obvezna kavica in seveda skupinsko fotografiranje malo tukaj, malo tam, pa še na stopnicah….pravo razkazovanje lepote je bilo pred odhodom v dolino. Seveda smo šli po lažji poti.
Ob kapelici Matere Božje pri Turškem kopitu in skali z odtisom konjskega kopita sem razložil, da so do tukaj prodrli Turki in se zaradi zvonjenja na tisto soboto ob pol dvanajstih, ustrašili in jo ucvrli v dolino. Prav zato je tik pod vrhom Šmarne Gore kapelica Sv. Sobote in na vrhu v cerkvi Rožnovenske Matere Božje poldne zvoni vedno ob pol dvanajstih. Ja, pa da obstaja na severni strani tudi Turška kapelica.
Da smo pohodniki lahko tudi pevci, smo mimogrede še nekaj zapeli in se razšli proti svojim domovom.
Zapisal Franci Hrastar, prostovoljec in član DCA
26. septembra 2023
Deveterica nas se je podala na en klepetav pohod po vrhovih od Golovca do Orel. Vodil nas je seveda kužek Voyo, ki mu je pot že znana. Imeli smo se super, uživali smo, malo počitka smo si tudi privoščili in na Orlah posladkali. Obvezen je bil obisk razglednega stolpa. Z njega smo se razgledali naokoli, nekatere hribčke sem seveda znal poimenovati. Polni vtisov smo se odpravili proti domu. Še naš Voyo je bil pod vtisom dopoldanskega divjanja s psičko pasme hrt, saj ni želel biti počasnejši od nje, ki je tekaška pasma. Uprizorila sta nam pravo pasjo tekaško dirko.
Franci Hrastar, prostovoljec in član DCA
26. septembra 2023
Deveterica nas se je podala na en klepetav pohod po vrhovih od Golovca do Orel. Vodil nas je seveda kužek Voyo, ki mu je pot že znana. Imeli smo se super, uživali smo, malo počitka smo si tudi privoščili in na Orlah posladkali. Obvezen je bil obisk razglednega stolpa. Z njega smo se razgledali naokoli, nekatere hribčke sem seveda znal poimenovati. Polni vtisov smo se odpravili proti domu. Še naš Voyo je bil pod vtisom dopoldanskega divjanja s psičko pasme hrt, saj ni želel biti počasnejši od nje, ki je tekaška pasma. Uprizorila sta nam pravo pasjo tekaško dirko.
Franci Hrastar, prostovoljec in član DCA
28. september 2023
Zadnji četrtek v septembru smo kolesarji DCA izpeljali kolesarski izlet v Planico, biser
slovenskega zimskega športa. Na zbirnem mestu železniške postaje Ljubljana se nas je zbralo
rekordno 17 kolesarjev. V kolesarski vagon vlaka smo naložili kolesa in se odpeljali do izhodiščne točke Jesenice.
Od Jesenic naprej poteka kolesarska pot, zato je bilo kolesarjenje prijetno brez kakršnih
prometnih zapletov. Potek poti je bil: Jesenice – Hrušica – Dovje – Belca – Sp. Rute – Log -Kranjska Gora – Planica – Rateče in nazaj do Jesenic.
V Planici smo se fotografirali z Egonovim transparentom 10.000 km tako, da se vidijo skakalnice.
Potem smo krenili v 2 km oddaljene Rateče, kjer smo se okrepčali z jedačo in pijačo.
Nazaj grede smo se ustavili v Dovjah, kjer smo pred spomenikom Jakobu Aljažu napravili
nekaj posnetkov. Od tu je čudovit razgled na Mojstrano in na mogočno gorovje, ki jo obdaja.
Na poti je bilo ogromno kolesarjev, ki so tako kot mi izkoristili čudovit jesenski sončni dan.
V Ljubljano smo prispeli malo pred 18 uro.
Prevozili smo dobrih 65 km.
Jakob, prostovoljec in član DCA
26. september 2023, DCA Golovec
23. september 2023
V soboto, 23. 9. 2023, smo se DCA-jevke družile z osnovnošolci v OŠ Dravlje. Kljub deževnemu vremenu smo mi praznovali Sončkov dan. Izdelovali smo hobotnice, rože ter zapestnice, se družili, klepetali in se zabavali.
Otroci so z veseljem prihajali k nami in z nami ustvarjali. Bilo je igrivo in prijetno. Veselimo se ponovnih druženj z otroki in mladostniki.
20. septmeber 2023
Vandrovčki so tokrat vandrali v Novem mestu. Z vodnico so se sprehodili po mestu in si ogledali njegove glavne znamenitosti: Glavni trg z arkadami, mestno hišo, stolno cerkev sv. Nikolaja ter znameniti Breg ob reki Krki, ki predstavlja enega najbolj ljubkih motivov mesta tudi za slikarske upodobitve. Obisk so zaključili v zanimivem Dolenjskem muzeju, ki hrani bogato dediščino halštatskega obdobja in znamenitih situl.
Do prihodnjič!
DCA Rudnik, 21. September 2023
V okviru Evropskega tedna mobilnosti smo tokrat organizirali kolesarski izlet od DCA do DCA. K sodelovanju smo povabili tudi Četrtno skupnost Rudnik, vendar pa se izleta žal ni udeležil nihče od občanov. Kolesarji DCA so se tudi tokrat podali na pot pod skrbnim vodstvom prostovoljca Jakoba. Ker so člani pogosto omejeni na eno, njim najbližjo enoto DCA, je bil izlet lepa priložnost, da spoznajo tudi ostale lokacije, naše strokovne vodje in člane. Na vsaki izmed lokacij so bili kolesarji lepo sprejeti, ponekod so se malce okrepčali, poklepetali in nato nadaljevali pot, obvezna naloga pa je bila fotografija na vsakem postanku. Ob koncu poti, ko so krog zaključili, kjer so ga začeli – DCA Rudnik, pa jih je pričakala tudi malica, ki se je po dobrih 50 km že kar prilegla.
Kolesarji so se zadovoljni in nasmejani odpravili vsak na svoj dom in se pripravljajo na nove kolesarske podvige. Vabljeni, da se jim pridružite.
DCA Rudnik, 11. – 15. septmeber 2023
In the middle of september the DCA Rudnik ( daily center of activities for elderly people) offered us an advanced english course. We immediately and gladly grabbed it. Five days a week, two hours per day, we have tried to improve a little bit of our knowledge. Learning in a group seems also much more effective. We started our meeting with reading a poem, translated it and discussed it. The atmosphere during the class was relaxed, because Tajda offered us a variety of fun games and
encouraged us to use our imagination. Through playing and not taking learning too serious, getting new skills is much easier.
We also went to the center of Ljubljana and pretended that we are tourists in our own town. We spoke with people from different countries, who all came her from different reasons: to attend the concert in Stožice, to go sight-seeing, we also spoke to the sellers in the market… They all were astonished and very satisfied with their visit in Ljubljana. It was a very interesting experience.
We would like to continue with such leaning during the course of next months.
Thank you for very interesting english week.
Meta, member of DCA
14. september 2023
DCA Tržaška
Na tokratni četrtkovi potopisni avanturi v DCA Vič smo obiskali kar tri države Srednje Amerike – Nikaragvo, Kostariko in Panamo. Skozi oči našega člana in fotografa Davorja smo na zanimivi, avanturistični trasi skozi osrčje Srednje Amerike spoznavali vulkane, jezera, otoke, kolonialna mesta, skrivnostne reke, gozd v oblakih, vroče vrelce, divje rajske plaže in obilje pristnega tropskega gozda z bogato floro in favno. Poleg zanimive pokrajine so nas očarale tudi raznovrstne, bolj in manj eksotične živali: iguani, aligatorji, opice, ptiči, male strupene žabice itd.. Skupaj smo spoznali nov kotiček sveta in že naslednji četrtek bomo skupaj z Davorjem odkrivali novega – tokrat Mongolijo!
14. september 2023
V CNVOS, krovni mreži slovenskih nevladnih organizacij, so v četrtek 14. septembra, priredili že 21. tradicionalni vseslovenski Festival nevladnih organizacij – LUPA. Jubilejni festival na katerem smo delovanje predstavljale številne nevladne organizacije je potekal na Prešernovem trgu, Tromostovju in Stritarjevi ulici, kjer je bila tudi stojnica DCA. Žal nam jo je tudi tokrat vreme malce zagodlo, naša dramska skupina Božekako, je pravkar zaključila svoj nastop, ko je začelo močno deževati in smo morali predčasno pospraviti stojnice. Seveda je bilo dovolj časa, da smo naše delo in aktivnosti DCA s ponosom predstavili na stojnici, se povezovali z ostalimi nevladnimi organizacijami in odgovarjali na vprašanja mimoidočih. Kljub dežnim kapljam smo si naredili lep dan. Hvala organizatorjem in vsem, ki ste obiskali našo stojnico.
31. avgust 2023
Šestnajst kolesarjev DCA se nas je zbralo na zbirnem mestu Špica, da prekolesarimo zanimivo hribovsko turo na Kurešček.
Potek poti je bil: Ljubljana – Škofljica – Pijava Gorica – Želimlje – Turjak – Rašica – Podlog – Knej – Dolščaki – Rob – Osredek – Zapotok – Visoko – Kurešček – Golo – Škrilje – Podgozd – Ig – Iška Loka – Matena – Ljubljana.
Prvi daljši vzpon se pričel iz Želimelj do Turjaka. Postanek smo napravili v Rašici, kjer smo si ogledali Trubarjevo domačijo ter napravili nekaj fotografij. Drugi večji vzpon z 13 % naklonom je bil iz vasi Rob proti Zapotoku. Naslednji vzpon z 12% naklonom pa je bil naš cilj, vzpon na Kurešček. Kurešček je 826 m visok hrib, ki se nahaja južno od Iga. Z vrha na katerem stoji cerkev zaradi bližnjega gozda ni razgleda . Zadnja leta je vse bolj priljubljeni romarski cilj vernikov, saj cerkev, ki je posvečena sv. Mariji (Kraljica miru) obiskujejo verniki s celotne Slovenije in tudi iz tujine. Tudi tu smo napravili nekaj fotografij, ki so priložene prispevku.
Iz Kureščka nas je na čakal spust v dolino, točno v Ig. Če smo prej kolesarili nekaj ur smo z vrha Kureščka potrebovali pol ure. Vreme je bilo sončno, odlično za vrtenje pedalov. Ob 14 uri smo prispeli v Ljubljano in bili vsi zadovoljni ob uspešni turi.
Prevozili smo 68 km in premagali 750 višinskih metrov.
Jakob, prostovoljec in član DCA
25. avgust 2023
DCA Tržaška
V petek, 25. 8., je ZD Vič-Rudnik v prostorih DCA Tržaška izvedel analizo telesne sestave. S pomočjo posebne naprave je zdravstveno osebje pri članih DCA ugotavljalo delež in razporeditev vode, maščobne mase, mišične mase, visceralne maščobe ipd.. Vsak udeleženec je dobil list papirja z rezultati, ki so bili v nadaljevanju interpretirani s pomočjo medicinske sestre. Meritev so se člani množično udeležili, pridobljeni rezultati, ki so odraz življenjskega sloga posameznika, na katerega v največji meri vplivajo telesna dejavnost, prehrana in stres, pa so lahko usmeritev za nadaljnje korake in odločitve glede posameznikovega življenja. Glede na pozitiven odziv in visoko udeležbo članov lahko pričakujemo, da bo analiza ponovljena. Vabljeni vsi, ki ste tokrat manjkali, da se pridružite naslednjič!
Hvala medicinskim sestram ZD Vič-Rudnik za sodelovanje, strokovnost in prijaznost.
24. avgust 2023
Ta četrtek smo kolesarji DCA Ljubljana vrteli pedala proti Gorenjski v Češnjevek blizu Cerkelj. Potek poti je bil: Ljubljana – Vižmarje – Tacen – Vikrče – Sp. Pirniče – Zg. Pirniče – Smlednik – Valburga – Trboje – Voklo – Šenčur – Velesovo – Trata pri Velesovem – Češnjevek – Dvorje – Grad – Cerklje – Pšenična Polica – Zalog – Klanec – Komenda – Moste – Suhadole – Topole – Mengeš – Loka pri Mengšu – Trzin – Črnuče – Ljubljana.
Prvi večji postanek smo naredili v Šenčurju in si ogledali spomenik krompirju, ki si ga je kipar Janez Pirnat zamislil kot spomin na rešitev pred lakoto na Slovenskem in je z marmorjem in bronom oblikoval paviljon ter relief Marije Terezije. Od Šenčurja smo kolesarili proti Češnjevku, ki je bil oddaljen cca 6 km.
Češnjevek je znan po dveh jezerih oz. ribnikih. Okoli njega je speljana pot, ki ti razkaže čudovite panorame na jezero in hribe, pozdravi z zeleno preprogo malih rož in ponudi mnoge kotičke za preprosto druženje z naravo. Skupaj z gozdom in gozdnimi potočki so ribniki Češnjevek postali prebivališče prenekaterim predstavnikom rib kot so krap, amur, ščuka, klen, som. Ob ribnikih opazimo tudi druge vodne prebivalce kot so različne vrste dvoživk, rake, školjke in polžke.
Nazaj nas je pot vodila preko Cerkelj, Komende, Mengša kjer so bilo še vidni vodne ujme pred tremi tedni . Čeprav so bile visoke temperature kolesarji DCA nismo preveč občutili , saj pri hitrosti kolesarja vedno rahlo pihlja.
V Ljubljano smo prikolesarili ob pol dveh popoldne. Prevozili smo 67 km.
Jakob, prostovoljec DCA
24. avgust 2023
DCA Tržaška
V seriji četrtkovih potopisnih predavanj DCA Vič smo se tokrat pustili očarati pestri naravi (skoraj) vedno sončnega otoka Tenerife. Ta otok večnosti je navdušil s svojo blagodejno klimo, spektakularno vulkansko pokrajino, razburkanim Atlantikom ter drugimi bolj umirjenimi zalivi posutimi z vulkanskim peskom. Preko fotografij smo uspeli uzreti tudi najvišji vrh Španije, Teide, ki s svojimi 3. 718 metri kraljuje prav na otoku Tenerife. Otok ponuja za vsakogar nekaj: ležeren dopust ob dobri in ugodni hrani ter pijači, pohodništvo in vodne športe za tiste bolj aktivne ter spoznavanje Guanche staroselskega ljudstva za najbolj radovedne. Tokratna priljubljena destinacija ni pustila nikogar ravnodušnega.
Že naslednji četrtek se nam lahko pridružite na novi destinaciji, ki naj zaenkrat ostane skrivnost. Spremljajte vabila in lepo vabljeni na ponovno srečanje!
DCA LJUBLJANA
17. avgust 2023
Crngrob je vas blizu Žabnice, med Škofjo Loko in Kranjem.
Znan je po cerkvi Marijinega oznanjenja, ki je bila nekdaj zelo priljubljeno romarsko središče in romarska pot k Materi božji v Crngrobu. Cerkev je znana po bogati baročni notranji opremi in freskah na južni fasadi cerkve ter poslikavah v notranjosti.
Do Crngroba je bil potek poti: Ljubljana – Dvor – Stanežiče – Medno – Medvode – Vaše – Goričane – Sora – Draga – Gosteče – Pungert – Hosta – Škofja Loka – Virmaše – Sv. Duh – Dorfarje – Crngrob. Zaradi vodne ujme so bile nekatere ceste in mostovi v Škofji Loki neprevozni, tako da smo povratek v Ljubljano nekoliko spremenili.
Prevozili smo 65 km.
Jakob, prostovoljec in član DCA
Spet ena hribovita krožna pot, ki smo jo kolesarji DCA Ljubljana pričeli iz severovzhodnega dela Ljubljane. Potek poti je bil:
Ljubljana – Zalog – Podgrad – Besnica – Trebeljevo – Leskovec – Vrh pri Višnji Gori – Višnja Gora – Spodnje Blato – Grosuplje – Cikava – Šmarje Sap – Škofljica – Lavrica – Ljubljana.
Prvi postanek smo naredili v vasi Leskovec. Na čudoviti leskovški planoti nad Višnjo Goro se nahaja kmetija Čož – Kavbojska dežela, kjer se nahaja obilo znamenitosti, katere so še posebej prilagojene otrokom z izvirnimi igrali na zelenici, glampingi, mnogo domačih živali itd. Tu smo se odžejali in nekaj malega pojedli.
Potem smo nadaljevali pot v Višnjo Goro, kjer smo si ogledali hišo kranjske čebele. V bližini stoji tudi čebelnjak kranjske čebele s parkom medovitih rastlin.
Po ogledu in fotografiranju smo se odpravili v Ljubljano.
V Ljubljano smo prikolesarili ob pol dveh popoldne. Prevozili smo 67 km in premagali cca 600 višinskih metrov.
Jakob, prostovoljec in član DCA
18. avgust 2023
Zavod Bunker vsako leto organizira mednarodni festival sodobne odrske umetnosti Mladi levi. Tudi letos so se dogajanju ob otvoritvi festivala že trinajsto leto zapored priključili Dnevni centri aktivnosti za starejše Ljubljana. S skrbnostjo in predanostjo so se članice DCA, pod vodstvom uglednega kuharskega mojstra Primoža Dolničarja, lotile priprave jedi, s katerimi so razvajale obiskovalce dogodka. S pripravo polnjenih paradižnikov, jabolčnega in borovničevega štrudlja so dodale okusno noto otvoritveni noči. Njihova ustvarjalnost in spretnost je bila nepogrešljiva sestavina za obogatitev festivala. Veselimo se prihodnjega leta in ponovnega sodelovanja, ko se bodo znova prepletali okusi, ustvarjalnost in sodelovanje generacij.
10. avgust 2023
DCA Tržaška
Tokratno četrtkovo potopisno predavanje v DCA Tržaška je bilo namenjeno odkrivanju Maroka – severozahodne afriške države, kjer se mešajo barve, vonjave in kulture. Strokovna delavka DCA Mateja je predstavila svojo pot od obleganega Marakeša, čez Atlas, skozi divje soteske in zelene oaze, vse tja do 700 kilometrov oddaljene Sahare. Jahanju kamel, spanju pod tisočerimi zvezdami in opazovanju sončnega vzhoda na sipinah puščave, je sledilo še sproščanje ob maroškem čaju pod najbolj znanim slapom v Maroku – Cascades d’Ouzoud. Zaključni skok na maroško obalo in na valove Atlantika pa je pozornost vzbudil predvsem pri navdušencih nad deskanjem, jadranjem in kajtanjem.
Še preden se poletje zaključi bomo skočili na vedno topel španski otok Tenerife. Vabljeni!
MANDALA dobesedno pomeni krog. Mandalo rišemo kot vesoljsko geometrijo in lahko predstavlja vsako religijo, vsako osebo in vsako bitje. V naravi je polno mandal – rože, planeti, snežinke, prerez plodov, sadja idr.
Pri risanju mandal se sproščamo in družimo.
Ta četrtek smo kolesarji DCA Ljubljana kolesaril po zanimivi krožni poti ki je potekala od Ljubljane – Vrhovci – Stranska vas – Dobrova – Šujica – Gabrje – Hrastenice – Belica – Dvor – Polhov Gradec – Briše – Butajnova – Vrzdenec – Ljubgojna – Horjul – Velika Ligojna – Vrhnika – Sinja Gorica – Blatna Brezovica – Bevke – Podplešivica – Žabnica – Notranje Gorice – Vnanje Gorice – Lj. Vič.
Kratek postanek smo naredili v Brišah, kjer domuje olimpijska prvakinja v smučarskih skokih Urška Bogataj. Naslednji postanek smo si izbrali v športnem parku Bevke, kjer smo si privoščili kavico in pijačo.
Na nebu so se začeli pojavljati črni oblaki, zato smo s povečano hitrostjo vrteli pedala proti Ljubljani.
V Vnanjih Goricah je druga skupina zgrešila odcep za Novo pot, ki vodi proti Gmajnicam in so nadaljevali pot preko Brezovice v Ljubljano. Vsi smo ušli nevihti in srečno prispeli v Ljubljano nekaj minut čez 13 uro. Prevozili smo 72 km.
Jakob, prostovoljec DCA
Po ekstremnih vremenskih dogajanj zadnjih dni, se je v četrtek nebo razjasnilo in kolesarji DCA smo imeli idealne razmere za kolesarjenje. Ob 8.15 smo se zbrali na Ljubljanski železniški postaji, ter se s kamniškem vlakom odpeljali do Kamnika. Od Kamnika naprej pa smo vrteli pedala. Zaradi težav pri rezervaciji vlaka iz Zagorje proti Ljubljani smo za nazaj spremenili načrt povratka. Potek poti je bil: Ljubljana – Kamnik (vlak) – Vrhpolje – Soteska – Srednja vas – Šmartno v Tuhinju – Laze – Špitalič – Motnik – Trojane – Blagovica – Zg. Loke – Krašnja – Trnjava – Lukovica – Dob – Vir – Domžale – Trzin – Črnuče – Ljubljana.
V Ljubljano smo se srečno vrnili ob 15 uri, ter bili zadovoljni z uspešnim kolesarskim dnem. Prevozili smo 82 km in premagali cca 570 višinskih metrov.
Jakob, prostovoljec DCA
29. junij 2023
V četrtek, 29. junija, smo se zbrali na čudovitem pikniku, polnem smeha, dobrote in veselja. Kot se za pravi piknik spodobi smo si privoščili čevapčiče, piščanca in zelenjavo iz žara, več različnih vrst prilog in solat. Seveda nihče ni ostal žejen. Za glasbo je poskrbel Trio Klas.
Čas je hitro mineval, a spomini bodo ostali. Utrinki iz piknika so nas napolnili s toplino in radostjo. Skupaj smo ustvarili trenutke, ki bodo ostali z nami še dolgo časa, saj smo se zavedali, da so najpomembnejši trenutki tisti, ki jih preživimo skupaj.
Iskrena hvala ekipi članic in članov DCA Rudnik, brez katerih bi ostali lačni in žejni.
Ponovimo prihodnje leto.
22. junij 2023
Kljub napovedim tropskih temperatur se nas je na zbirnem mestu LPP zbralo 10 prekajenih kolesarjev DCA Ljubljana. Pot nas je vodila v Dražgoše, ki ležijo na južnih pobočjih Jelovice pod Dražgoško goro. Dražgoše so znane po Dražgoški bitki med Nemci in partizani Cankarjevega bataljona med II. svet. vojno.
Na kraju, kjer je v bitki do zadnjega vztrajal Bičkov vod, so leta 1976 postavili spomenik z razglednikom imenovan Bičkova skala. Potek poti je bil: Ljubljana – Stanežiče – Medno – Medvode – Goričane – Sora – Draga – Gosteče – Hosta – Škofja Loka – Praprotno – Bukovica – Dolenja vas – Selca – Lajše – Dražgoše – Rudno – Železniki – Škofja Loka – Ljubljana.
Od vasi Selca do Lajše se je cesta strmo vzpenjala . Dražgoše ležijo na 850 m nadmorske višine. Pot od Selce do Dražgoš je bila posebej naporna za kolesarsko brez električne pomoči, saj se je bil naklon od 6 do 12 %. V Dražgošah smo se za kratek čas ustavili v Brunarici Dražgoše, kjer smo se okrepčali in odžejali, ter se nato spustili preko vasi Rudno v Železnike in nadaljevali v Škofjo Loko, Ljubljano.
V Ljubljano smo prikolesarili ob 14.30 uri. Prevozili smo 88 km in premagali cca 700 višinskih metrov.
Jakob, prostovoljec in član DCA
21. junij 2023
Delo pevskega zbora preko leta poteka v delovnem in zagnanem vzdušju, na vajah je potrebno slediti, sodelovati, misliti, dihati in se smehljati – in to vse hkrati. Zato smo po vajah pogosto malce utrujeni, a za dober rezultat se splača potrpeti.
Ker pa smo tudi mi svojo sezono pripeljali do konca in so nekateri že spakirali kufre in odšli na dopust, smo zadnjo vajo izkoristili za bolj lahkotno obliko druženja – petje malo bolj po domače, domače pa so bile tudi dobrote, ki smo jih prinesli in se ob njih prav luštno podružili.
Bilo je lepo, nadaljujemo jeseni. Novim pevskim izzivom naproti.
Povezava do posnetka => https://www.youtube.com/shorts/IocK1_5fcCc
21. junij 2023
Danes nekaj minut pred 15. uro se je zgodil solsticij ali sončev obrat. To pomeni, da je sonce ob poldnevu najvišje na nebu. Začelo se je torej poletje in lepo si je ta dan ogledati sončni vzhod. Na Šmarni Gori je danes sonce sicer vzšlo malo pozneje, saj se je tam na vzhodu nabrala ena oblačna gmota … a nič zato, veliko nas je bilo gor in iz pričujočih fotografij je razvidna vsa lepota doživetega trenutka – tudi lepota obiskovalk!
DCA Ljubljana je bila zastopana s sedmerico nas. S parkirišča Lipa smo startali še v temi in svetilkami, da bi ob 5. uri že bili na vrhu in zasluženo malicali (zajtrkovali). Še dolgo smo ostali na vrhu ter uživali v danem nam trenutku in se z napolnjenimi baterijami, srečni in nasmejani ob 7. uri spustili v dolino.
Franci Hrastar, prostovoljec in član DCA
15. junij 2023
Četrtek 15. 6. 2023 je bil prav prijeten dan in seveda smo kolesarji DCA Ljubljana spet vrteli pedala.
Pred nami je bila krožna pot, ki je potekala iz Ljubljane – Zadobrova – Šentjakob – Podgorica – Dragomelj – Prelog – Zaboršt – Podrečje – Vir – Količevo – Radomlje – Homec – Šmarca – Križ – Gora – Gmajnica – Komenda – Klanec – Zalog – Lahovče – Vodice – Skaručna – Povodje – Šmartno – Tacen – Ljubljana.
V Radomljah smo napravili postanek, da smo se okrepčali in odžejali. Radomlje so izmed živahnih naselij na ravnini med Domžalami in Kamnikom oz. vzhodnem delu Mengeškega polja. Kljub defektu oziroma spuščeni zračnici eni izmed kolesark, katero smo uspešno popravili oz. zamenjali z novo, smo ob 14 uri prikolesarili v Tacen. Uspešno smo prikolesarili v Ljubljano in prevozili 66 kilometrov .
Jakob, prostovoljec in član DCA
8. junij 2023, DCA Kunaverjeva
V četrtek, 8. 6., smo v sodelovanju z ZD Šiška organizirali delavnico Tehnik sproščanja, v kateri nam je Dejan Georgiev, mag. psihologije, predstavil tri različne tehnike sproščanja. Preizkusili smo dihalne vaje, postopno mišično sproščanje in vizualizacijo pomirjujočega kraja ter dobili navodila in usmeritve za njihovo izvajanje. Druženje je bilo prijetno, pomirjujoče in tudi zabavno. Zahvaljujemo se za sodelovanje in se veselimo novih delavnic, ki jih bomo v sodelovanju z Zdravstvenim domom Šiška, organizirali jeseni.
Lep vikend,
Maša
31. maj 2023, DCA Gosposvetska
V nizu deževnih dni je bila najbolj črna in mokra vremenska napoved ravno za »našo sredo«, zaključni izlet slovenske in latinskih skupin. Pa kaj, saj imamo dežnike! Dobre volje smo bili vsi. Ta se je stopnjevala, ko nam je Rožica povedala (skoraj) vse o cvičku, potem pa nam ga na počivališču pred Novim mestom predstavila še v živo. Cviček in še klobaso, kuhano v njem. Njami! (Kljub obiskovanju slovenskih ur je včasih laže uporabiti kakšno izposojenko). Pa še dež se nas je za ta čas usmilil.
V frančiškanskem samostanu nam je prijazni pater Tomaž najprej razkazal samostan in cerkev ter nam na kratko predstavil zgodovino, potem pa nas popeljal v samostansko knjižnico. Ne vem, če je bilo z vsemi tako, jaz sem čutila globoko spoštovanje do vseh, ki so skozi stoletja te knjige prepisovali, jih brali, študirali, urejali … Da ne govorim o posameznih knjigah in njihovih posebnostih, ki nam jih je pokazal in opisal pater Tomaž, od miniaturnega molitvenika do kirurškega priročnika s sledovi krvi, od mukotrpno prepisanih na pergament do dragocenih inkunabul.
Naslednja postaja je bil Dolenjski muzej, v katerem nas je dr. Borut Križ, kustos (in sošolec naše Rožice), popeljal skozi tisočletja življenja v teh krajih. Bogata zgodovina in lepo in pregledno urejeni eksponati. Bolje, da ne začnem opisovati, bi predolgo trajalo. Sprehodili smo se še do Kapiteljske njive, od koder je večina muzejskega gradiva, danes pa je tam zlato polje ječmena.
Že med potjo smo preskočili še na literarni oziroma umetnostni del našega izleta. Gospa Sonja Simčič (tudi Rožičina in Križeva gimnazijska sošolka) nam je pripovedovala o življenju Ketteja, ki je tu obiskoval gimnazijo, o Janezu Trdini, ki je prišel sem po upokojitvi, in splošno o življenju v Novem mestu.
Za zaključek pa pravo gurmansko kosilo v šolski restavraciji Grm (lahko napišem tudi meni) in nato »panoramska vožnja« po dolini Krke. Prepričana sem, da se bomo tega izleta še dolgo spominjali, zato Rožici in ostalim, ki so sodelovali pri organizaciji, iskrena hvala.
Carmen in Darinka, članici DCA
V sklopu TVU 2023 smo Dnevni centri aktivnosti za starejše sodelovali z več delavnicami. Učili in pogovarjali smo se med Italijanščino-konverzacijo, pletli, kvačkali in ustvarjali v sklopu Ustvarjalne delavnice, veselo zapeli pri Glasbenih uricah, se rekreirali in se sprostili med Fit senior vadbo ter se učili o preteklosti in burno debatirali pri Zgodovini.
Letošnje vreme je zelo nestanovitno, zato smo morali že drugič odpovedati kolesarski izlet v Jurklošter na Štajerskem. Ker smo kolesarji DCA Ljubljana željni kolesarjenja smo izpeljali relativno kratko kolesarsko turo v Senožeti tako, da smo bili pred plohami kmalu po 12 uri že doma.
Potek poti je bil Ljubljana – Sostro – Zalog – Podgrad – Laže – Jevnica – Senožeti in nazaj. V Senožetih smo se ustavili v priljubljenem lokalu Kavarna Lunca, se pogovorili o marsičem ter spili vsak svojo priljubljeno pijačo.
Vreme je do prihoda v Ljubljano zdržalo brez dežja. Napravili smo dobrih 50 km.
Jakob, prostovoljec DCA
19. april 2023, DCA Puhova in Gosposvetska
Pred vrati so počitnice in mi smo se še zadnjič v tem šolskem letu dobili v OŠ Toneta Čufarja, na medgeneracijskem branju. Tokrat smo se pogovarjali o knjigi z naslovom Živalska kmetija (Andrej Rozman Roza). Tudi tokrat so nas učenci razvajali s sladkimi dobrotami, ki so jih pripravili sami. Ob toplem čaju in slastnih domačih dobrotah je medgeneracijsko druženje prehitro minilo. Ponovno se srečamo jeseni, do takrat pa smo si vsi skupaj zaželeli lepe in sproščene počitnice.
6. junij 2023
Zbudili smo se v deževno torkovo jutro, a vremenske karte so obljubljale, da nas čaka krasno vreme za izlet. Kot vodja izleta nisem niti za trenutek pomislila, da nas ne bo na drugi strani Trojan pričakala vedrina. In res je bilo tako. Olimje je bilo obsijano s soncem, ki nas je potem spremljalo praktično povsod, kjer smo hodili (na nekaj slikah, so dežniki zgolj za okras). Ogled samostana, kjer nas je prav pravljično skozi zgodovino popeljal duhovnik, ki je vodil ogled, sladek obisk čokoladnice, prisrčna gruča jelenov, ki nam je jedla iz rok, okusno kosilo in vrhunsko domače pivo, za piko na i pa kratek izlet v preteklost, ko smo še verjeli v pravljice so bili glavni gradniki mozaika, ki sestavlja čudovit izlet. Povezovalni kamenčki v njem pa je bila skupina prijetnih ljudi, ki s seboj niso pozabili vzeti velike mere dobre volje, sonce v srcih vseh prisotnih, smeh, petje in prijazen šofer, ki nas je varno pripeljal domov.
Nekaj vtisov udeležencev:
»Bilo je lepo, prijetno, zelo zabavno in imeli smo se čudovito. Ostalo nam bo v prijetnem spominu.«
»Prijeten, poučen in zanimiv izlet, tudi za otroke po srcu. Simpatični vodiči, ki znajo na hudomušen način predstaviti znamenitosti in zanimivosti. Hvala za lep izlet in organizacijo in vse ostalo.«
»Odlični enodnevni izlet, dobro organiziran, brez pripomb, posebno zanimiv je bil pater pri samostanu s svojo izčrpno razlago zgodovine. Hvala Tina, pa še drugič kam drugam.«
»Bila prvič z vami in zelo prijetno presenečena nad vodenjem ge.Tine. Hval, z veseljem se še pridružim.«
»Še takih izletov si želimo. Brezhibna organizacija, nasmejani obrazi – to je izkupiček izleta v Olimje.«
»In potem smo pili vodo iz studenca mladosti in postali spet mladi.«
»Pohvaljeno! Od začetka do konca; od organizacije, izvedbe, izbire oglednih točk, vzdušja,…še za vreme je bilo poskrbljeno. Sonček današnjega izleta pa je bila prav gotovo Tina. Hvala.«
»Bilo je tako luštno, da se nas je nekaj na Jelenovem grebenu prijelo za ramena in smo zapeli: Mi se imamo radi.«
Ko smo odhajali, je nebo zajokalo, Ljubljana pa nas je sprejela z močnim soncem.
Hvala vsem za čudovit dan.
Zapisala: Tina Jerman, strokovna sodelavka
29. maj 2023, DCA Povšetova
1. junij 2023, DCA Puhova
V okviru Tednov vseživljenjskega učenja smo v DCA Puhova organizirali predavanje. Pridružila se nam je gospa Petra Boh iz Gerontološkega društva Slovenije, in nam predstavila kako lahko prilagodimo bivalno okolje, da bo naše življenje kvalitetnejše. Gospa Boh ima dolgoletne izkušnje na področju dela s starejšimi ljudmi, ki jo vodijo k celostnemu pristopu ter h kakovostni individualni obravnavi posameznika. Predavanje je bilo poučno in zanimivo, predvsem pa smo bili veseli primerov dobre prakse.
Gerontološkemu društvu Slovenije in gospe Petri Boh se zahvaljujemo za sodelovanje.
26. maj 2023
V petek, 26.5. 2023, smo babice in dedki DCA Rudnik, skupina Glasbene urice, povabili na obisk otroke iz vrtca Galjevica. Skupaj smo prepevali otroške in ljudske pesmice. Otroci so nam zapeli svojo himno. Mi smo jih naučili igrico Klavirčke prodajam. Dedi Drago – torero in dedi Jože – bik, sta uprizorila bikoborbo ob temperamentnem prepevanju Y viva Espana. Razšli smo se z Mi se imamo radi in si obljubili, da se bomo še srečali.
Zapisala članica in prostovoljka Olga Weissbacher
30. maj 2023
30. maj 2023
Končno nam je uspelo prehoditi to kulturno romarsko pot. Prvi obisk je bil namenjen domačiji poliglota Matije Čopa. Tu nam je bil prikazan film o znamenitostih tega področja, imenovanega tudi Kašarija, ker so domačini jedli kašo 18 krat potem pa je bila nedelja. Prva naselitev je bila na Ajdni 1045 m. Pot nas je vodila mimo osnovne šole, kjer stojijo doprsni kipi Antona Janše, Matije Čopa, Franceta Prešerna, Franca S. Finžgarja in Janeza Jalna. V Breznici smo se ustavili pri repliki čebelnjaka Antona Janše, sledil je obisk domačije Franca S. Finžgarja v Doslovčah in na koncu Vrba s cerkvijo sv. Marka in rojstno hišo Franceta Prešerna. V vseh domačijah so nam vodiči zelo živo predstavili življenjske poti velikanov slovenske kulture in njihove anekdote. Polni prijetnih doživetij smo se nato podali na pot proti domu.
Zapisala: Andreja Rome
Foto: Janja Klenovšek
23. maj 2023
Čeprav se je torkov izlet Hitrih polžkov začel z malo smole, se je vse srečno končalo. Na poti proti Primorski na avtocesti, smo z našim minibusom imeli gumi defekt. Po uspešni intervenciji asistence smo pohiteli našemu izhodišču naproti, v Senožeče. Med hišami smo se povzpeli v prijetno hladen gozd, kar nam je kar prijalo, saj smo bili že kar pozni in je sonce že močno pripekalo. Zadnji del poti je potekal po cvetočih travnikih in pašnikih, ki so prava paša za oči: polni raznovrstnega cvetja, narcis, potonik in še in še. Po slabih dveh urah hoje smo stali na vrhu Vremščice (1027 m), ker pa je neprijetno pihalo, smo se zatekli malce nižje k cerkvici sv. Urbana, ki tam stoji že od 13. stoletja. Ogledali smo si tudi zavetišče sv. Frančiška Asiškega ob cerkvici. Po okrepčilu in slikanju smo se vrnili po isti poti in se ustavili še na pijači v bližnjem gostišču.
Zapisal član in prostovoljec DCA Štefan Rojina
25. maj 2023
Naš piknik in predvsem srečelov na pikniku so obogatili: STADA D.O.O., DM, Žito, Živalski vrt Ljubljana, Delavska hranilnica, Nedeljski dnevnik, Revije 3K, Ataja, Ustvarjalke DCA Tržaška, Prevent Deloza, Lekarna Ljubljana, Neuroth Slovenija, Center Vič, Zveza društev gluhih in naglušnih Slovenije, Narodni muzej Slovenije, Redoljub, Picerija Arkada, Klet Pirc, GUTI d.o.o, Slaščičarna pri Vodnjaku in TSmedia.
Najlepše se zahvaljujemo, s prispevki ste razveselili naše člane.
18. maj 2023
19. maj 2023
Končno petek, brez dežja. Odpeljali smo se z vlakom do Ivančne gorice. Čas smo imeli za jutranjo kavico, v bližnjem bifeju. Počasi smo se odpravili proti Viru in pot po gozdu nadaljevali do Lavričeve koče. Po krajšem počitku je devet zagnanih članic z veliko pohodne energije odkorakalo še naprej do Pristave. Dobre volje ni pokvarila razmočena in drseča pot. Prekrasni pogledi po bližnjih gričih in zeleni pokrajini, so bili dodatni balzam za naše oči , pljuča in dušo. Preostali del skupine pa je ob prihodu Maksa Jerina šlo na ogled cerkve sv. Miklavža, ki stoji na vrhu hriba. Obširno nam je razložil, da se cerkev omenja že leta 1250. V 17. stoletju so cerkvi prizidali še kapelo sv. Antona Padovanskega. Tu se stekajo kozmične sile in sem hodijo tudi iz drugih držav izvajat meritve.
Ime je koča dobila po Jožetu Lavriču. Kupil je kaščo in jo prestavil na Gradišče, kjer je služila lovcem. Kasneje je bila obnovljena. Veliko je lesenih skulptur, zelo lepo urejena okolica in veliko prostora za otroke. Poudaril je kako je družina povezana, da še vsak dan obišče svojega devedesetletnega očeta. Zagovarja stališče poštenosti in občutek do sočloveka. Veliko dela in truda je vloženo v to kar danes je. Posebnost, ki smo jo doživeli, pa je sekiromet. Pred lesenimi tarčami dobiš sekiro in se jo meče v tarčo. Je zelo naporno in po nekaj poizkusih je tudi naši Tini uspel lep met.
Gradišče nad Šentvidom pri Stični leži nad velikim podzemeljskim jezerom. Globoko pod hribom Gradišče se v Šimenkovem breznu skriva podzemno jezero. Prve omembe se pojavijo že v ljudskih pripovedkah. Prve zapiske najdemo leta 1933, kjer so že raziskovali jame. Po letu 1934 se je zanimanje za raziskovanja ustavilo in se je pričelo šele po drugi svetovni vojni. V letih 1950, 1961 in 1964 so ljubljanski jamarji raziskovali še spodnje dele jame.
Ko je prišla skupina z pohoda, smo se vsi usedli za mizo in pojedli odlično obaro in pito. Po veselem kramljanju so nam fantje zapeli hudomušno pesem o ženskah. Zelo lepo pa nam je par pesmi zapel Jaka.
Počasi smo se vseli odpravili proti Šentvidu na vlak. Bil je lep izlet in se zahvaljujemo Franciju in Tini za lepo vodenje.
Zapisali udeleženci pohoda DCA
19. maj 2023, Center Zalog
V petek, 19. maja 2023, smo v prireditveni dvorani Centra Zalog imeli premiero predstavitvenega filmčka DCA Ljubljana, ki jo je popestril koncertni nastop vokalne skupine zborovske zabavne glasbe BeJazzy. S pestrim naborom pesmi je koncert navdušil vse obiskovalce, vsa dvorana je prepevala. Iz srca se zahvaljujemo vsem pevcem vokalne skupine BeJazzy in njihovi vodji Ksenji Pirc za tako lep večer ter si želimo še čim več takšnih skupnih prireditev.
DCA Puhova, Tržaška, Zalog, Kunaverjeva, Povšetova, Gosposvetska
Obiskala nas je prijetna skupina študentk in študentov delovne terapije, ki so pokazali svojo ustvarjalnost, naši člani pa so bili nad njimi navdušeni in so z veseljem sprejemali njihovo znanje.
Tudi študenti so bili navdušeni nad našimi člani, kako se še aktivno vključujejo v različne dejavnosti, pohvalili so njihovo pozitivno energijo in željo po znanju. Delavnica je potekala v sproščenem vzdušju, med pogovorom so si izmenjali tudi življenjske modrosti in izkušnje.
Drage študentke in študenti, vabljene da nas spet obiščete!
Knjižnica Zalog, 9. maj 2023
V četrtek, 9. maja 2023, je bila v Knjižnici Zalog otvoritev Slikarske razstave članov DCA Zalog, Povšetova in Gosposvetska pod mentorstvom Vande Žužek. Vsebina razstave se navezuje na tesno povezanost človeka z naravo in prikazuje živalski svet skozi oči slikarjev. Otvoritev so popestrili glasbeni nastopi otrok Glasbene šole Moste – Polje. Razstavljene slike so prava paša za oči, zato si razstavo v naslednjih dneh vsekakor oglejte.
Hvala članom za te čudovite stvaritve, najlepša zahvala pa seveda mentorici Vandi Žužek, ki že leta vodi slikarske delavnice v DCA-jih in spodbuja kreativnost naših članov. Prav tako zahvala tudi Knjižnici Zalog, ki je dala na razpolago svoje prostore in učencem glasbene šole, ki so tako lepo popestrili otvoritev razstave.
4. maj 2023
Velika planina (Volovljek) je bila prava kraljevska tura za kolesarje DCA Ljubljana. Prelaz Volovljek leži na razvodju med Kamniško Bistrico in Savinjo na vzhodnem robu Kamniško Savinjskih Alp in je na nadmorski višini 1029 m.Iz Volovljeka se odcepi cesta, ki so jo asfaltirali še za 4 km proti Veliki planini, tako da smo se povzpeli na cca 1200m. Lansko leto se je tu odvijala kolesarska dirka po Sloveniji s gorskim ciljem.Potek poti je bil: Ljubljana – Črnuče – Trzin – Loka pri Mengšu – Mengeš – Kamnik – Mekinje – Sp. Stranje – Zg. Stranje – Stahovica – Črna pri Kamniku – Podstudenec – Krivčevo – Volovljek – Velika planina in nazaj. Če je bilo kolesarjenje navzgor naporno je bila toliko bolj prijetna navzdol vse do Kamnika.
Prevozili smo 95 km in napravili cca 900 višinskih metrov.
Jakob, prostovoljec DCA
5. maj 2023
V Podutiku se nas je zbralo kar 31 udeležencev – žal spet le trije moškega spola. Pravzaprav je pozitivno vsaj to, da je bilo v skupini spet veliko novih pohodnic. Po vseh formalnostih s podpisi, preštevanjem in skupinskim fotografiranju smo le zagrizli v hrib. Vse v zelenju, ptičje petje in seveda neskončni pogovori so nas spremljali vso pot. Z Jakom sva med počitki za osvežitev zapela nekaj refrenov kakšne znane pesmi, pohodnice so nama pritegnile in ne mine daleč čas, ko bomo lahko ustanovili še kakšen pevski zbor. V lovski koči smo se okrepčali, pozdravili našega vnetega gorskega kolesarja Darka, ter se podali na s travo odeti vrh Velikega vrha – Klobuk. Ob spustu mimo velikega oslička v ogradi dol proti Jurčku, so nas spremljali prelepi razgledi na ljubljansko barje in hribi za njim, tja od Krima, Mokerca, Kureščka do Sv. Ahaca. Nazaj grede je bilo potrebno krepko zagristi v strmino in še osliček nas je moral vzpodbujati s svojim glasnim riganjem ia, ia, ia….Vrnili smo se po isti poti in zelo pazili, da se ne bi izgubili, tako kot sem se jaz 1. maja, ko sem iskal pravo pot za naš pohod. Tako veliko skupino bi težko sam obvladoval in takoj na začetku sta se »prostovoljno« (se reče določil sem ju) javili dve članici ter skrbeli za vse, kar se je dogajalo na repu dolge kolone. Hvala jima za trud! Pohod smo zaključili še pred planirano uro prihoda v Podutik. In takole sem zapisal pod objavo na mojem profilu fb – »Prijetno majsko vreme je bilo kot podarjen bombonček, saj nas je grel topel sonček.«
Franci Hrastar, prostovoljec in član DCA
4. april 2023, DCA Kunaverjeva
V četrtek, 4.5., sta nas v DCA Kunaverjeva obiskali Valerija Palkovič in Beti Zafran, dipl. med. sestri iz ZD Šiška, ki sta skozi predavanje udeležence opozorili, kako pomembna je skrb za lastno zdravje in predstavili dejavnike tveganja za nastanek srčno žilnih bolezni. Udeleženci so bili zadovoljni, saj so obnovili nekaj že pridobljenega znanja, hkrati pa izvedeli tudi veliko novega. Vsakemu udeležencu sta izmerili tudi krvni tlak in podali nasvete za nadaljnjo skrb zase.
V sklopu sodelovanja z ZD Šiška, nas v četrtek, 1.6., ob 12.15 čaka delavnica Tehnike sproščanja in težave s spanjem, ki jo bo izvedel Dejan Georgiev, ZD Šiška
20. april 2023
Po dveh tednih premora zaradi deževnih četrtkov smo kolesarji DCA Ljubljana le uspeli
obiskati Dobrepoljsko dolino. Potek poti je bil sledeč:
Ljubljana – Škofljica – Šmarje Sap – Grosuplje – Veliko Mlačevo – Velika Račna – Mala Račna –
Čušperk – Zdenska vas – Videm – Predstruge – Ponikve – Škocjan – Gradež – Turjak – Želimlje –
Pijava Gorica – Škofljica – Ljubljana.
Pot v Dobrepolje je bila z izjemo vzpona na Čušperk prijetna za kolesarjenje.
Videm je naselje z okoli 650 prebivalci, središče in največje naselje občine Dobrepolje na
začetku istoimenskega kraškega polja (Dobrepolje) oz. Dobrepoljske doline.
Iz Vidma smo nadaljevali v Ponikve, kjer smo si v piceriji Adamič privoščili malico. Po
kratkem počitku smo nadaljevali pot proti Turjaku in se po serpentinasti cesti navzdol spustili
v Želimlje ter nato preko Škofljice v Ljubljano.
Vreme je vzdržalo brez dežja, tako da smo srečno prispeli domov. Prevozili smo 72 km.
Jakob, prostovoljec DCA
12. april 2023
V sredo, 12. aprila smo se v DCA Zalog zbrali, da smo se iz srca zahvalili prostovoljcem, ki z nami soustvarjajo program DCA. Na proslavi so nas otroci iz vrtca Pedenjped popeljali v svet domišljije in pravljic, plesalke Zaplešimo v latino ritmih dvignile pulz in odpeljale v tople kraje, članici Zdenka in Alenka s svojimi čudovitimi pesmimi odprli srca za ljubezen in prijateljstvo, pevci Pevskega zbora Livada s svojimi ubranimi glasovi spravili v dobro voljo.
Hvala vsem nastopajočim in iskrena hvala vsem prostovoljcem.
31. marec 2023
Dan je napovedoval plohe in nevihte, a skupina 35 veselih pohodnikov se ni ustrašila niti nekaj kapelj in odpravili so se na potep po ljubljanskem barju, kjer jih je za nagrado pričakalo pravo malo polje čudovitih močvirskih tulipanov. Rožice, ki je zaščitena in jo zato lahko občudujemo le v naravi.
Naj slike povedo svojo zgodbo.
3. april 2023, DCA Rudnik
Tina Žarki je športnica, kolesarka, ultramaratonka, mamica, ženska in predvsem oseba s srcem in iskrenim nasmehom. Je dokaz, da lahko človek z močno voljo zmore vse in še več, četudi nima podpore okolice in najdražje opreme. Je dokaz, da so tudi poškodbe in ovire le preizkus, ki nam kaže našo notranjo moč. Preko pripovedi o svoji športni poti nam je nemalokdaj ušel kakšen vzdih občudovanja, ponudila pa nam je tudi veliko praktičnih idej kako kolesarjenje narediti prijetnejše in varnejše. Za njeno toplo in pozitivno pripoved se iskreno zahvaljujemo in upamo, da se srečamo še kdaj.
V drugem delu pa smo preleteli dogovore za DCA dejavnost kolesarjenje, ki smo jih sprejeli na prejšnjem sestanku ter jih tokrat še dopolnili. Zapisnik sestanka bo tudi objavljen na spletni strani.
Hvala vsem, ki ste se predavanja udeležili, svoja spoznanja in naše dogovore pa le pogumno podelite naprej.
10. marec 2023
Drage pohodnice in redki pohodniki, ne se preveč ustrašiti. Lahki pohodi bodo ob petkih še organizirani, le iz imena Po Tomovih poteh se bomo preimenovali v….si bom že kaj zmislil novega! To pa zato, ker bomo našemu Tomu v spomin organizirali memorialni pohod na Rožnik po njegovih poteh enkrat letno – v začetku leta.
Na izhodišču v Šentvidu se nas je zbralo zopet veliko število, skupaj kar 32 udeležencev – zopet moški v veliki manjšini. Pozdravilo nas je celo nekaj dežnih kapelj, vsi pa smo bili dobro razpoloženi. Ja toliko nas je bilo, da je del skupine ostal na drugi strani ceste, saj semaforji niso časovno prilagojeni takemu številu pešcev za prehod v enem ciklu.
Sam pohod je potekal pod budnim očesom mojih pomočnikov Boža Kušarja, ki je skrbel za sredino skupine in povabljenega Dušana, sicer častnega predsednika PD Iskra, ki je hodil zadnji. Obveščal me je, ali moramo upočasniti tempo, sicer smo se pa malo počakali, da bi skupaj dosegli naš cilj, Toško čelo. To je 590 m visok hrib nad istoimensko vasjo. Z vrha, oziroma nekoliko nižje, se nam odpre lep razgled na del Ljubljane in okoliškega hribovja.
Prvo presenečenje pri lovski koči je bil Vinko z dramske skupine Božekako in njegovi postrežbi se seveda nismo odrekli. V sami koči pa so nas čakali slastni, še topli, ogromni flancati, ki so nam nekaterim povzročili…..ja sline so se nam pocedile! Hvala oskrbnici, da se je potrudila samo za nas zamesiti testo že ob šesti uri zjutraj, saj sicer kočo odpira ob 12. uri.
Kratka urica uživanja na toplem sončku in ob vseh dobrotah je seveda prehitro minila.
Sledil je še spust v dolino mimo kurirčka do Podutika in s prehojenimi 14,49 km ter 17.255 koraki smo le nekaj naredili za ohranitev našega zdravja.
30. marec 2023
Kolesarji DCA Ljubljana smo odprli kolesarsko sezono z obiskom Starega gradu v Smledniku. Na zbirnem mestu LPP Celovška 160 se na je zbralo 10 kolesarjev . Potek poti je bil: Ljubljana – Medno – Medvode – Vaše – Goričane – Ladja – Zbilje – Valburga – Zapoge – Smlednik – Pirniče – Vikrče – Tacen – Vižmarje – Ljubljana.
V Smledniku smo se povzpeli na Stari grad, ki se nahaja na nadmorski višini 517 m. Grad je razvalina in ni vzdrževan. Z gradu je vidna Šmarna gora, na zahodu Lubnik, Ratitovec, Triglav, na severu Karavanke.
Po ogledu in fotografiranju smo se iz gradu spustili navzdol proti vasi Smlednik in nadaljevali pot v Ljubljano. Naredili smo 56 km.
Jakob, prostovoljec in član DCA
28. marec 2023
Za začetek smo se sredi Lavrice ob glavni cesti ustavili pri obeležji 46. severnega vzporednika, ki prečka Slovenijo. Torej smo skoraj na sredini poti med ekvatorjem in severnim tečajem.
Čakala nas je pot po Čemšeniški grajski poti. Ime je dobila po naselbini Čemšenik, ki je bila prvič omenjena (takrat so naselbine poimenovali »župe«) leta 1330 v listini češkega kralja in koroškega vojvode Henrika IV. To je razgibana krožna pot po hribovitem zaledju Lavrice, kjer se srečujeta preteklost in sedanjost. Pot sem prilagodil malo po svoje in tako smo imeli možnost uživati v pogledu na planoto cvetočih narcis. Pri dvorcu Lisičje, ki je bil zgrajen sredi 16. stoletja smo na hitro pomalicali in si ogledali lepo urejeno zunanjost. Ime je dobil po številnih lisicah, ki so bivale v bližnjem gozdu. V svojih zapisih ga je omenjal Janez Vajkard Valvazor kot dvorec, okoli katerega na lepo urejenih vrtovih rastejo redke cvetlice.
Sledil je spust do največjega izkopanega avtocestnega useka v Sloveniji z izkopanimi več kot 2 milijona kubičnih metrov materiala. Po prečenju avtoceste je sledil strm vzpon in po ovinkastih strmih že kar pravih planinskih poteh smo dosegli Mali Molnik. Tu smo v zavetju imeli postanek za malico. Po njej smo v nekaj minutah dosegli 582 m visok Molnik z visokim mlajem, na katerem je plapolala zastava. Hrib je bil v preteklosti pomembna strateška točka. O utrjeni naselbini nam pričajo odkriti žarni in skeletni grobovi ter pokopne gomile. Zaradi razlik v kulturi pokopa sklepajo, da je na tem področju živelo več ljudstev, med njimi v 8. in 7. stoletju pred našim štetjem tudi Iliri. V drugi svetovni vojni so tu 13. julija ustanovili Molniško četo, ki je bila prva partizanska četa na Slovenskem. Na to danes spominja tudi spomenik v bližini vrha.
Zaradi vse močnejšega mrzlega severnega vetra se nas je četica 14 Hitrih polžkov odločila za spust proti naslednjemu našemu cilju, novemu razglednemu stolpu na Orlah. Spuščali smo se po severni strani hriba, saj smo tako lahko opazovali belo Ljubljano in še bolj bele zasnežene Kamniške planine, Karavanke, Julijce s Triglavom v sredini….Orle so obcestna vasica, to je ena dolga vas in zopet je sledil vzpon, tokrat po asfaltni cesti. Na sredi vasi se nam je pred gasilskim domom odprl lep pogled na južni del Ljubljane in avto cestna vozlišča na Rudniku. Seveda pa smo z razglednega stolpa še enkrat uzrli lepoto naše Slovenije. Pogledi so bili zelo hitri in v momentu smo se odpravili dol, da nas ne bi veter odpihnil.
Do izhodišča na Lavrici je sledil spust mimo Hrastarije, katero ime je dobila po mogočnih hrastih, ki so nekdaj rastli v bližini. Zdaj je tam ranč s konji, katere smo opazili v daljavi pri svojem dnevnem obroku hrane. Naša pot se je končala na izhodišču v točno predvidenem času s prehojenimi več kot 15 km in skoraj 18 tisočimi koraki.
Zapisal član prostovoljec DCA Franci Hrastar
23. marec 2023
Zbrali smo se kar lepa skupina. Vseh nas 19 udeležencev željnih vodenega sprehoda v naravi smo uživali, klepetali, kakšno zapeli in kot bi mignil smo bili pod mogočnim razglednim 17 m visokih stolpom na Rašici. Uradno je ta 641 m visoki vrh poimenovan po narodnem heroju Stanetu Koscu. Na pobočju pod vrhom stoji gručasta vas Rašica, ki je bila 20. septembra 1941 s strani nemške okupacijske vojske, prva požgana vas na Slovenskem.
Le peščica nas je prehodila 90 stopnic do vrha. Razgledov ni bilo prav veliko, pihal je močan veter in kar hitro smo se spustili v zavetje planinskega doma. Okrepčali smo se, seveda ni izostalo skupinsko fotografiranje in v dolino smo se podali s pazljivim korakom. Nekoliko smo se držali desno in neplanirano prehodili eno zanimivo in s potočki prepredeno krožno pot do izhodišča. Sklenili smo, da se bomo naslednjič na vrh podali po tej nemarkirani poti.
Zapisal član in prostovoljec DCA Franci Hrastar
DCA Povšetova
Franci Gruden se predstavlja s prvo samostojno razstavo v času njegovega ustvarjanja. Pri svojem ustvarjanju je zelo vztrajen in natančen. Slike, ki jih razstavlja so v akvarelu. Začel je slikati leta 2019 v DCA Povšetova. Svoja dela ustvari od začetka do konca na urah slikanja v centru. Franci je resnično nadarjen in zelo uživa v svojem delu. Zelo rad slika naravo in tihožitja.
Vljudno vabljeni na ogled razstave v DCA na Povšetovi 20.
Mentorica: Vanda Žužek
27. marec 2023, DCA Rudnik
Ne čakaj pomladi, ne čakaj na maj…poje ena od pesmi in tudi mi smo se odločili, da ne bomo
čakali z ljubeznijo, veseljem in srečo, ki jo ustvarjamo skupaj s člani. Na prelep sončen dan
smo z nastopajočimi: Stiški kvartet, otroci glasbene šole Rakovnik, člani DCA in kantavtorico Olgo Weissbacher pripravili lepo in sproščeno prireditev.
Iskrena hvala vsem nastopajočim, članicam, ki so pripravile sceno in tudi gledalcem, ki so se v izjemno lepem številu odzvali na vabilo.
24. marec 2023, DCA Gosposvetska
Prebuja se narava, v zraku je čutiti spremembo, vemo, da prihaja pomlad. Tako smo v DCA Gosposvetska pripravili srečanje, ki je bilo namenjeno pozdravu pomladi in vsem praznikom, ki imajo svoj dan v mesecu marcu. Da smo obeležili vse praznike, smo pripravili medgeneracijski kulturni program, kjer smo prepevali in plesali. Obiskali so nas učenci iz OŠ Toneta Čufarja. Prireditev so otvorili učenci, ki so nam na flavtice zaigrali pesmice: »Jaz pa grem na zeleno travco«, »Mojčina pesem« in Abraham ima seden sinov«. Nato je sledila avtorska recitacija dveh pesmi učenke Dominike: »Cesta« in »Všeč si mi, zgaga« in še nastop učenk, ki so zaplesale in zapele na pesem »Bloody Mary«. V drugi polovici srečanja pa so nastopili člani, in sicer nam je pevska skupina 60+ prepevala slovenske ljudske pesmi, energične trebušne plesalke so nam pričarale orientalsko vzdušje na pesem »Volare«, prostovoljka Helena nam je razmigala roke, članice Mira, Katja in Vlasta pa so poskrbele za recitacije pesmi. Hvala vsem nastopajočim in vsem, ki ste se proslave udeležili. Želimo vam sončne in vesele pomladne dni!
21. marec 2023
S prav lepim modernim vlakom smo se zapeljali do Kočevja. Sprehodili smo se skozi center, si ogledali notranjost mogočne cerkve – bazilike – Sv. Jerneja, pa spomenik NOB, kjer je na kipu Mati s kurirčkom kiparju Lojzetu Mavriču bil za model leta 1953 oče naše tokratne udeleženke.
Do izhodišča za naš prvi cilj, še delno zasneženi Mestni vrh z razglednim stolpom, smo morali premagati še nekaj asfaltnih poti, da bi kar hitro zagrizli v breg. Po dveh urah hoje smo si pod razglednim stolpom privoščilo počitek in malico. S stolpa se nam je odprl lep pogled na Kočevje z rudniškim jezerom in hribovja v ozadju. Po strmi krožni poti smo se namenili še do Koče pri Jelenovem studencu, ki je med tednom seveda zaprta. To pa ni bil vzrok za fotografiranje pred njo z lesenimi skulpturami medvedov.
Kar hitro smo se odpravili proti razvalinam gradu Fridrihštajn. Pot je potekala pod Požganim hribom (itak samo vzponi in spusti), da bi po izredno strmi poti dosegli ruševine gradu in se po lepo izdelanih stopnicah vzpeli na vrh. Grad je dal med leti 1423 in 1425 zgraditi grof Friderik Celjski, takratni fevdni gospodar Kočevske, da bi v njem lahko živel s svojo izvoljenko Veroniko Deseniško. Ruševine gradu in ostankov najvišje ležeče grajske stavbe na Slovenskem še danes pričajo o prepovedani ljubezenski zgodbi med zaljubljencema, ki sta na gradu za kratek čas našla svoje zatočišče. Z ljubeznijo se Friderikov oče ni sprijaznil in je dal Friderika zapreti, Veroniko pa utopiti. Na prepovedano ljubezensko zgodbo opominjajo le zbledeli spomini, ruševine in skala, v katero na bi pred davnimi časi kamnoseki za zaljubljenca vsekali sedeža…
Tudi tukaj gor ni izostalo skupinsko fotografiranje, a hitro smo se odločili za pot v dolino, saj nas je čakalo še preko 500 m spusta po lepo speljanih gozdnih poteh. Še čemaža so nekatere nabrale mimogrede (upam, da ne ostankov jeseni rastočega smrtno nevarnega jesenskega podleska, ali strupene sveže rastoče šmarnice).
Osemnajsterica nas je premagala še veliko več, kot v vabilu napisanih 600 višinskih metrov, premagali smo tudi nekaj čez 12 km poti v 6 urah (efektivne hoje 5 ur in 15 minut). Kar malce utrujeni smo se nekateri počutili, a kljub temu smo med potjo ubrano zapeli in s tem prepodili tiste kosmate velike prebivalce teh krajev – medvede namreč.
Na cilju pa obvezna kavica, mogoče malo pivce za osvežitev in ker je v bližini avtobusna postaja, smo se še pravočasno napotili na avtobus in se srečno, polni novih vtisov, pripeljali do doma.
Zapisal v reportažo strnil organizator pohoda in prostovoljec Franci Hrastar
Letos smo se v DCA Zalog odločili, da se bomo na Dan žena izogibali štedilniku in ta dan preživeli z odlično družbo, odlično hrano in odlično glasbo. Ponovno so nas v Gostilni Pri mostu lepo sprejeli, skupaj smo proslavili ženske na najboljši način, s smehom in plesom.
7. marec, DCA Rudnik
Izobraževanje je izvedel policist in planinski vodnik, teme pa smo dopolnile tudi strokovne sodelavke DCA. Namen predavanja je bilo obnoviti temeljna dejstva, ki jih moramo upoštevati pred/med obiskom hribov, pravil in reda, ki velja pri obisku hribov, pravila skupinskega pohodništva, uživanje alkohola in prevozi. Poudarek je bil na pohodnikih. Na predavanju je planinski vodnik izpostavil, da se moramo vedno pred pohodniško turo vprašati: ZAKAJ, KAM, S KOM, KDAJ IN KAJ POTREBUJEM. Izredno pomembna je pravilna pohodna oprema. Pogovarjali smo se tudi o uporabi pohodnih palic in varnostni razdalji, tempu in velikosti skupin. Izpostavili smo poznavanje pomena in uporabe prve pomoči. Želeli smo izpostaviti da je nujno upoštevanje navodil prostovoljca, ki je odgovoren za varnost celotne skupine. Prijave na vse pohodne izlete bodo pri strokovnih delavkah v vseh centrih. Prevozi bodo z javnim prevozom ali z najetim avtobusom (nič več z osebnimi avtomobili). Na ta način želimo prispevali k večji odgovornosti in varnosti vseh udeležencev pohodov. Sprejeti dogovor bo objavljen tudi na spletni strani.
Zahvaljujemo se Roku, da je pripravil dobro predavanje in da nas bo morda vsaj enkrat v prihodnosti tudi sam vodil po čudoviti Sloveniji.
V torek smo imeli pohod na Gradež. Z vlakom smo se zapeljali do Velikih Lašč, pot pa smo po stari rimski cesti nadaljevali do vasi Ponikve. Občudovali smo lepo urejeno vas z lepimi hišami, ena od naših udeleženk pa nas je razvajala s kavico in keksi, ker smo šli mimo njene hiše. Pot smo nadaljevali po gozdu do spomenika, kjer je bil krščen Primož Trubar. Kmalu zatem smo prispeli v Gradež, kjer nas je pričakal prijazni domačin, ki nam je opisal zgodovino kraja in nam pokazal mnoge zanimivosti. Ogledali smo si tudi sušilnico sadja, malicali pa smo proseno kašo s suhimi slivami. To je stara slovenska jed, ki se jo spomnijo le nekateri. Spustili smo se proti gradu Turjak, kjer smo se z avtobusom odpravili proti Ljubljani. Udeležencev nas je bilo 21 in uživali smo v prijetnem vremenu in mnogih spoznanjih.
Hitri polžki, 15 se nas je zbralo, smo se tokrat podali na Jezersko. Napoved je bila, da bo ta dan v gorah hladno. In res, pašniki na Zgornjem Jezerskem so bili pobeljeni od jutranje slane. Pred vstopom na parkirišče v Ravenski kočni, nas je presenetila zapornica, ki je prej tam ni bilo. Plačali smo parkirnino in veselo naprej. Že ko smo stopili iz vozil, nas je objel pravi zimski mraz. V bundah, kapah in rokavicah smo se zagrizli v strmino. Ta nas je ogrela in oblačila so romala nazaj v nahrbtnike. Kmalu smo dosegli pašnike na Jenkovi planini. Na prijetnem sončku smo posedeli na klopci ljubezni in se ponovno zagrizli v strmino. Še slaba ura in bili smo na cilju, na 1787 m visokem Golem vrhu. Premagali smo kar 800 m nadmorske višine. Po kratkem počitku in slikanju, ter uživanju v razgledu na čudovite vrhove na vse strani, Kamniško Savinjski vršace, pogled nam je segel vse do Triglava, smo se odpravili v dolino. Med potjo smo uživali še ob nabiranju gob, predvsem marel in sirovk. Še kavica ali čaj v Penzionu pri jezeru in veseli, malce utrujeni smo se odpravili proti domu.
prostovoljec in član DCA Štefan Rojina
Slovenski šolski muzej, odlično ste prenovili prostore! Kakšna praktična in elegantna postavitev, high-tech, na momente bizarna: lutke so realistično pozicionirane, rahlo strašljive, sploh pojoča pionirka (osebno mnenje). Super je bilo, dame zadovoljne, tudi z izvorno učilnico, kjer so sploh uživale v verni postavki šolskega pohištva. Pridemo v prihodnje spet. Hvala Urša za vodstvo!
Zapis in foto: Irena Kazazič, prostovoljka DCA
3. festival športa in rekreacije starejših v Ljubljani je potekal v sredo, 21. septembra 2022 na lokaciji Dnevnega centra aktivnosti za starejše Rudnik in Balinarske dvorane Krim, v organizaciji Komisije za šport pri Mestni zvezi upokojencev Ljubljana. V izvedbi so sodelovali prostovoljke in prostovoljci dnevnih centrov aktivnosti za starejše in društev upokojencev.
Festival je potekal v lepem jesenskem vremenu. Udeležba je bila nekoliko manjša, vendar je bil program izpeljan v zadovoljstvo vseh navzočih, ki so se pomerili v balinanju, namiznem tenisu, pikadu, prstometu in razmeroma novi igri štrbunk. Čeprav ni bil glavni poudarek na tekmovanju, temveč aktivnem druženju, so bili podeljeni kompleti medalj najuspešnejšim trem ženskam in moškim v posamezni športni disciplini. Iskrene čestitke vsem udeleženkam in udeležencem!
Zapisal organizator dogodka, gospod Stane Tomšič, predsednik Komisije za šport pri MZU
V septembru smo Dnevni centri postali Demenci prijazna točka in ker je september mesec ozaveščanja o demenci, smo se z ZD Vič odločili, da bomo jesensko predavanje obarvali demenci prijazno. Pogovarjali smo se o tem kaj je demenca, kako jo prepoznati in na kakšen način preprečujemo tveganje za nastanek. Spraševali smo se tudi o tem, kako je živeti z demenco ter kam se obrniti po pomoč. Hvala ga. Karmen Seljak dipl. m.s. iz ZD Vič za vse koristne informacije, ki nam bodo sigurno prišle prav.
Pretekli teden so v Mariboru potekali že 28. Dnevi Socialne zbornice, osrednje strokovno združenje v socialnem varstvu, z naslovom »Od besed k dejanjem: Vključujoče kreiranje boljše prihodnosti v socialnem varstvu«.
Častni pokrovitelj dogodka je bil Luka mesec, minister za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti. Prisotne pa je nagovorila tudi mag. Urška Klakočar Zupančič, predsednica državnega zbora RS. Po strokovnih plenarnih predavanjih so se zvrstili še konstruktivni delovni otočki in neformalno druženje strokovnih delavcev s področja socialnega varstva.
Strokovnega srečanja se je udeležila vodja programa DCA, Katja Krivec, ki je ob zaključku dogodka tudi slavnostno prevzela verifikacijsko listino, ki potrjuje, da program DCA izpolnjuje vse pogoje za vključitev v mrežo javnih socialnovarstvenih programov.
Prvi dan festivala je bil poln smeha, druženja in presenečenj. Na slavnostni otvoritvi smo prejeli Priznanje za izjemen doprinos k razvoju Festivala za tretje življenjsko obdobje. Zahvala, da smo si prislužili priznanje gre vsem prostovoljcem, ki ste pripravljali nastope in delavnice; članom, ki nastopate in vsem tistim, ki si svojo podporo pokažete z ogledom nastopov.
Dopoldne smo nadaljevali z ustvarjalno delavnico, ki jo je pripravila prostovoljka Branka. Mimoidočim je pokazala, kako z zgibanjem dekorativnega papirja izdelajo lično darilno embalažo in denarnice. Gospa Branka je poskrbela tudi za video posnetke in fotografije, da si bomo lažje zapomnili te lepe trenutke.
Gospa Marjana je pripravila delavnico risanja mandal, obiskovalce je očarala in navdušila s potrpežljivostjo in širokim spektrom znanja. Gospod Janez je sodeloval na okrogli mizi, tema razprave je bila: Kakšne spremembe bi morala prinesti digitalna preobrazba v življenja starejših oseb in ranljivih skupin? Janez je odlično predstavil ovire s katerimi se soočamo in potrebne spremembe za odpravo le teh.
Pestro dogajanje pa je bilo tudi na odprtem odru. Nastope DCA je otvorila skupina Plesne telovadbe iz DCA Tržaška. Plesno telovadbo vodi Sara Dalila in tudi tokrat je bil nastop energičen. Kmalu za njimi je občinstvo navdušil Pevski zbor Livada, pod vodstvom zborovodje Jožice Volk so zapeli venček ljudskih pesmi. Med nastopom pa sta jih s plesnim nastopom presenetila Sara Dalila in Andrej, zaplesala sta valček. Današnje nastope smo zaključili z nastopom Dramske skupine Božekako, predstavili so se z enodejanko Analfabet. Vsem prostovoljcem, nastopajočim in obiskovalcem hvala, ker z nami soustvarjate zgodbo DCA.
Drugi dan festivala je za nami. Dogajanje na stojnici je bilo ves dan pestro, obiskovalci so se zanimali za aktivnosti, ki potekajo v naših centrih in občudovali unikatne izdelke, ki so jih izdelale spretne roke ustvarjalk in ustvarjalcev DCA.
Na glavnem odru so se članice in člani, pod vodstvom prostovoljca Janeza, predstavili s točko Tai ji in si prislužili velik aplavz, saj so točko izvedli mojstrsko. Sara Dalila je s plesno delavnico v MOL-ovem kotičku poskrbela, da smo pošteno migali, naučila nas je osnovnih korakov salse. Kljub miganju smo na koncu imeli še več energije, saj smo se ves čas zabavali.
Predsednik Mestne zveze upokojencev Ljubljana, Marjan Sedmak in strokovna vodja programa DCA, Katja Krivec pa sta se udeležila okrogle mize z naslovom Od staranja k dolgoživosti, v organizaciji
MZU-ja.